Skip to content

Zdravje v občini 2020 – kaj kažejo novi podatki o našem zdravju?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Objavljeni so na spletni strani Zdravje v občini (obcine.nijz.si) v zavihku 2020. Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti podatkov o zdravju na nivoju lokalne skupnosti NIJZ spodbuja krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo.

Že peto leto zapored so na osnovi različnih podatkovnih virov pripravljene kratke publikacije ter interaktivne tematske karte za vsako slovensko občino. Zbrani kazalniki omogočajo tudi primerjave za nazaj. Tako kot doslej, so tudi v tokratni objavi pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami.  

Nekateri kazalniki kažejo na izboljšanje zdravja

V primerjavi z lanskoletno objavo opažamo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Manj je bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih in zaradi klopnega meningoencefalitisa. Manjše število prebivalcev je prejelo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in duševnih težav. Zmanjšuje se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka, kjer stopnje novo odkritih rakov še vedno naraščajo.

Nadaljuje se trend zmanjševanja umrljivosti, k čemur veliko prispeva stalno zmanjševanje prezgodnje umrljivosti  na račun srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj. Postopno zmanjšanje števila samomorov opazujemo že peto leto zapored. V primerjavi z objavo pred petimi leti, se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala v skoraj 60 % slovenskih občin.

Vzpodbuden podatek je, da se je zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Ob tem pa število prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji še vedno ostaja visoko nad vrednostmi izpred petih let, ko smo začeli spremljati ta kazalnik.

Drugi kazalniki kažejo na slabše zdravje

Pri nekaterih kazalnikih smo zaznali poslabšanje na nivoju Slovenije. Tako se je v dobri polovici občin v primerjavi z objavo v letu 2019 povečal delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Prav tako se je povečalo število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let, ter število novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov.

Že peto leto zapored opažamo trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je v primerjavi z letom 2016 povečala kar v 88 % slovenskih občin in se je v celi državi v povprečju zvišala z 13,7 na 16,4 dni na zaposlenega prebivalca.

Večje zanimanje za preventivo

V petih letih opažamo tudi povečanje udeležbe v državnih presejalnih programih za raka. V primerjavi z letom 2016 se je odzivnost v Program Svit povečala v 90 % slovenskih občin (v 19 občinah se odzivnost ni povečala), v program ZORA pa v 64 % občin. Presejanost v programu DORA, ki jo v publikacijah Zdravje v občini objavljamo prvič, je prav tako visoka in na nivoju Slovenije presega 76 %.

Opažamo, da se na nivoju Slovenije počasi izboljšuje telesni fitnes osnovnošolskih otrok. Pred petimi leti je bil telesni fitnes osnovnošolskih otrok v 87 občinah boljši od slovenskega povprečja, v tokrat objavljenih podatkih pa se je število občin, kjer je telesni fitnes osnovnošolskih otrok boljši od slovenskega povprečja, povečalo na 100. Hkrati pa je nekoliko naraslo število prekomerno prehranjenih osnovnošolskih otrok, kar se kaže tudi v tem, da je bilo pred petimi leti 67 občin pri kazalniku prekomerne prehranjenosti otrok boljših od slovenskega povprečja, tokrat pa je takih občin le 61. V Sloveniji je med osnovnošolskimi otroci 24,5 % prekomerno prehranjenih.

Podrobnejše podatke najdete na spletni strani obcine.nijz.si.

Novosti – konoplja, maligni melanom in presejanost žensk v program DORA

V  osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij za občine smo se dotaknili najbolj razširjene prepovedane droge psihoaktivne konoplje in pripravkov iz nje (marihuana, hašiš, hašiševo olje). Zbrali smo osnovne informacije o stanju v Sloveniji in zdravstvenih tveganjih, ki jih uporaba konoplje predstavlja za zdravje mladostnikov in odraslih.

V letu 2020 so dodani trije novi kazalniki, ki prikazujejo samoporočani delež uporabnikov konoplje, nove primere malignega melanoma in delež žensk, ki so opravile presejalni test v programu DORA.

Gornja Radgona
Statistična regija Pomurska
Upravna enota Gornja Radgona

Občina leži v severovzhodni Sloveniji, na območju Ščavniške doline in vinorodnih Radgonskih goric. Je obmejna občina, saj vzdolž reke Mure meji na sosednjo Avstrijo. Znana je po sejmih, vinogradništvu in radgonski penini. Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 17,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 15,3 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,4.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 19 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,2 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,5.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 57,9 %, v Sloveniji pa 62,7 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,0 %, v Sloveniji pa 71,8 %.
Apače
Statistična regija Pomurska
Upravna enota Gornja Radgona

Občina Apače se razteza ob reki Muri, na ravnici Apaškega polja. Med znamenitosti občine sodita cerkev Marijinega vnebovzetja z edinstveno rozeto in klasicističen Mainlov grad. Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 19,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 15,3 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 4,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 8,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,4.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 11 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,6 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,5.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 54,3 %, v Sloveniji pa 62,7 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 68,8 %, v Sloveniji pa 71,8 %.
Radenci
Statistična regija Pomurska
Upravna enota Gornja Radgona

Občina Radenci obsega pretežno območje ob desnem bregu reke Mure in je v večjem delu gričevnata. Slovi po mineralni vodi – Radenski, zdraviliški in ostali turistični ponudbi, kapelskih vinih in kulinaričnih dobrotah. Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 15,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 15,3 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,8 na 1000, v Sloveniji pa 6,4.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 20 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,5 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 62,9 %, v Sloveniji pa 62,7 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 71,0 %, v Sloveniji pa 71,8 %.
Sveti Jurij ob Ščavnici
Statistična regija Pomurska
Upravna enota Gornja Radgona

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je podeželska občina v delu Slovenije, imenovanem Prlekija. Kmetijstvo je prevladujoča gospodarska dejavnost tukajšnjega prebivalstva. Blaguško jezero nudi ribolov, kopanje ter sprehode v okolici. Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 24,4 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 15,3 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,1 na 1000, v Sloveniji pa 6,4.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 41 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,5.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 69,1 %, v Sloveniji pa 62,7 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 74,1 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja