Kako je pomurski gozdar rešil prebivalce in njihovo premoženje iz številnih prekmurskih vasi?
V teh dnevih, ko nas je prizadela najhujša vremenska katastrofa, ko se je na tisoče gasilcev, policistov, vojakov, prostovoljcev in aktivistov, tako ali drugače borilo zoper vodno ujmo, smo v deželi na sončni strani Alp dobili nešteto herojev. Med njimi pa je težko iskati tiste, ki še dodatno izstopajo, saj je tudi takšnih, ki so ogrožali lastno življenje, da bi pomagali sočloveku reševati njegovo življenje in premoženje. Eden takšnih je gotovo tudi revirni gozdar za občino Sveti Jurij ob Ščavnici, Zdenko Bukovec, doma iz Lipe, ki zelo dobro pozna tako rojstno Prekmurje, kot Prlekijo in Slovenske gorice, kjer je zaposlen, nenazadnje mu je v malem prstu tudi sicer mirna in tiha pomurska lepotica Mura, ki včasih tudi podivja. Prav to se je pripetilo minuli konec tedna, zlasti v soboto in nedeljo, ko je pomurska Amazonka resno ogrožala številne vasi na prekmurski, a tudi prleški strani. In ko odgovornim nikakor ni uspevalo najti formulo po kateri bi preprečili katastrofo, ko je podivjala Mura prebila nasip v Dolnji Bistrici, so se odločili za pomoč omenjenega izkušenega gozdarja, brez katerega so nemočni bili celo helikopterji, ki so prinašali dvotonske betonske kocke oz. bloke, s katerimi so več ur zapirali prebiti nasip. Tako se je več sto evakuiranih prebivalcev Dolnje Bistrice, Hotize, Mirišča, Gaberja, Kota…, vrnilo domov.
In kako se je heroj Zdenko Bukovec znašel v prvi bojni črti, kjer je Mura nasip prebila že v petek popoldan? Anton Kustec, vodja Sektorja območja Mure Direkcije RS za vode pri Ministrstvu za naravne vire in prostor, ga je poklical že v nedeljo zjutraj, ker je vedel na koga se lahko zanese. In imel je prav, saj je Bukovec, seveda s pomočjo večjega gradbenega stroja ICB najprej z motorno žago prežagal dve veliki topoli, ki sta padli na pretrgani nasip, s čem je nastala ovira, katera je potem pomagala pri zadrževanju betonskih blokov, katere so na prizorišče ves dan prinašala slovenski in hrvaški vojaški helikopter. Sam Bukovec nam je povedal, da je odstranitev topolov prinesla dve koristi, saj nista več ovirali prihode helikopterjev, po drugi strani pa sta zadrževali dve toni težke kocke in se je tako nasip spet zajezil.
„Škoda je, da topoli niso posekali že v soboto zvečer, ko je prišlo do prebitja nasipa. Takrat je luknja bila manjša in bi jo lažje zajezili. Tako pa se je čez noč tudi odprtina v nasipu močno povečala. K sreči večjih posledic, vsaj ko gre za zdravje in življenja ljudi ni bilo, za ostalo pa bomo spet poskrbeli. Vesel sem sicer, da sem del ekipe, ki je vse skupaj reševala, nikakor pa se nimam za heroja, saj smo vsi v okviru svojih zmožnosti pomagali in tako bo tudi v prihodnje“, nam je skromno zaupal Zdenko Bukovec, ki je nedvomno ogrozil svoje življenje, da bi preprečil širitev naravne katastrofe. Zato si gotovo zasluži naziv „heroj boja zoper podivjalo Muro“, kot sta nam povedala njegova prijatelja, ob tem je Milko Osterc dodal, da je „Zdenko Bukovec heroj, ki je rešil vasi Bistrica, Hotiza…, pred poplavljanjem!“
Zdenko Bukovec iz Lipe, v občini Beltinci, se sicer kot mlad fant po osnovni šoli odpravil v Postojno, kjer je končal srednjo gozdarsko šolo in se usposobil za delo z motorno žago. Že v mladih letih ga je delo z motorno žago veselilo, čeprav spada podiranje dreves med težja fizična dela poleg rudarstva. Po končani srednji šoli, se je takoj zaposlil na Gozdnem in lesnem gospodarstvu v Murski Soboti leta 1992, kjer je končal pripravništvo. Leta 1994 je prišlo do reorganizacije gozdarstva, tako da je dobil novo službo na Zavodu za gozdove, OE Murska Sobota, KE Radenci. Kot eden izmed mladih pripravnikom je dobil revir Sveti Jurij ob Ščavnici, na desnem bregu reke Mure. „Takratni vodja KE Radenci Stanko Rojko me je sprejel in pokazal celoten revir, kjer sem začel svoje delo na terenu s približno 3200 ha gozdov ob 30% gozdnatosti. Delo revirnega gozdarja je zelo razgibano, saj se srečujem z lastniki gozdov, katerim svetujem pri gospodarjenju z gozdovi. Glavno delo je gozdnogojitveno načrtovanje, označevanje dreves za posek, svetovanje lastnikom pri negovanju mladih sestojev in pogozdovanju površin kjer ni možna naravna obnova. Gozdarji skrbimo tako za sonaravno gospodarjenje in biotsko raznovrstnost. Sam imam v revirju približno 3000 lastnikov, s katerimi se največ srečam v njihovih gozdovih, kjer jim svetujem kako izboljšati kvaliteto gozda, da bo ob končni zrelosti lastnik iztržil čim več kvalitetnega lesa, ki mu na kmetiji predstavlja dodaten vir zaslužka. Moram povedati, da zelo dobro sodelujem z lastniki in da se potrudijo, da izvedejo vsa dela, ki si jim predpisana z odločbami Zavoda za gozdove. Največ odločb vsako leto med 200 in 300 izdam za sečnjo označenih dreves za posek, nekaj čez 50 za gojitvena dela in prav toliko za sanitarne sečnje za posek poškodovanih dreves po smrekovem lubadarju,“ nam je o sebi povedal Bukovec.
Pred petimi leti se je v Avstriji dodatno usposobil za inštruktorja za varno podiranje dreves. Na Zavodu za gozdove tako izobražujejo in usposobijo lastnike gozdov k varnemu načinu uporabe motorne žage in osebnih varovalnih sredstev. Najbolj pomembna je gozdarska čelada, gozdarske hlače s protivrezno mrežico, gozdarski čevlji, rokavice in zgornji del oblačila živih barv, da so v gozdu čim bolj vidni. Poleg naštetega še sodi zraven motorna žaga z vsemi varnostnimi elementi. „Žal je v Sloveniji še vedno veliko hudih nesreč, tudi s smrtnim izidom. V zadnjem času smo priča zelo velikim vetrolomom velikih razsežnosti, zato priporočam vsem lastnikom, posebno še tistim, ki niso dovolj usposobljeni za delo le teh, da se tega ne lotijo. Življenje je veliko več vredno, kot če kmetija izgubi gospodarja na kmetiji. Samo z pravilnimi tehnikami podiranja in zaščitno opremo lahko pripomoremo k temu, da ostanemo nepoškodovani,“ pravi naš sogovornik, ki dodajal, da že vrsto le, Zavod za gozdove na sejmu Agra, organizira prikaze varnega dela z motorno žago in zaščitno opremo. Ko motorna žaga “zapoje” na poligonu se ljudje zelo hitro zberejo in pozorno pogledajo celotno demonstracijo z motorno žago.
Bukovec ob tem opozarja, da so nas poleg vetrov, ki letos siromašijo naše gozdove, presenetile še poplave skoraj po celotni državi. Prav reka Mura, ki poplavlja že nekaj dni med visokovodnimi nasipi, je poškodovala nasip v Dolnji Bistrici. „Poklical me je vodja sektorja območja Mure Anton Kustec, če mu priskočim na pomoč. Ob samem poškodovanem nasipu je bilo nujno potrebno podreti dve veliki topoli, ki bi naj pripomogli k ublažitvi samega toka reke Mure, ki je trgala nasip in večji preglednosti za dostop helikopterja, ki je prevažal betonske bloke za zajezitev. Takoj sem se odzval klicu, vzel motorno žago, zaščitno opremo in se odpeljal na kraj ‘naravne apokalipse’.
Skupaj sva si najprej šla ogledat teren kako in kaj se sploh lotiti takšnega dela, ki zahteva 100 % varnost in na koncu tudi znanje in izkušnje. Kar je predstavljalo največjo oviro je bila voda, kako varno priti do drevesa in še bolj pomembno varno podreti drevo. S pomočjo bagerja, kateri me je v bagerski žlici odnesel do drevesa kjer sem lotil dela in s pravilno tehniko varno spravil drevo na tla oz. v vodo. Podrto drevo je bager spravil pred nasip in še potem drugo, da se je delno zmanjšal tok. Prijatelj me je kar preimenoval v heroja, da se si v tistem trenutku upal storiti to dejanje, ki ni bilo na trdnih tleh ampak je bilo podiranje nad vodo. Bolj primerna beseda bi bila junak, da sem sam zbral toliko poguma in opravil svoje delo, ki me vedno znova in znova hrani z izkušnjami nevsakdanje narave,“ nam je še povedal sogovornik in novi pomurski oz. slovenski heroj Zdenko Bukovec.
