Težko je pisati o vojnah, ki so jih sprožile oz. v njih sodelovale ZDA, saj je bilo teh nešteto. Temu primerno pa tudi število žrtev v napadenih državah ameriških vojakov, kakor tudi vseh ostali, zraven pa dodajmo še civilne žrtve in nepopravljivo materialno, kulturno, psihološko in splošno človeško škodo. Pa ne morem pisati o vseh, le nekaj izsekov sem naredil.
Začelo se je kmalu po 2. svetovni vojni v Koreji. Približno 2 % od 1,79 milijona, ki so služili v tej državi, se nikoli ne vrnilo domov. Ministrstvo za obrambo navaja, da je 36.574 Američanov umrlo zaradi vojne v bojih na korejskem bojišču in skupno 54.246.
Število Američanov, ki so se borili v Vietnamu, se je od števila v Koreji skoraj podvojilo, na 3,4 milijona. Toda število vojakov, ubitih v vojni, je naraslo le za 62 % – in to v obdobju 14 let, od takrat, ko je predsednik John F. Kennedy leta 1961 okrepil sodelovanje ZDA, v primerjavi s tremi leti spopadov v Koreji.
V Zalivski vojni 1990–1991 je bilo v službi ali napotenih v podporo vojni sila 694.550 ameriških vojakov. Od tega jih je bilo ubitih le 383, kar pomeni 0,1-odstotno stopnjo smrtnosti glede na novembra 2019.
Uspeh ameriške bojne medicine in obvladovanja operativnih tveganj se nadaljuje skozi vojne v Iraku in Afganistanu. Glede na najnovejšo analizo žrtev v teh dveh vojnah, posodobljeno maja 2020, je 2,5 milijona ameriških vojakov napotenih v podporo operacijam Enduring Freedom, Iraqi Freedom in New Dawn. Od tega jih je 5.364 umrlo v akciji, dodatnih 1.476 pa v nesovražnih incidentih.
Seveda pa je bilo mnogo več žrtev med napadenimi s strani ZDA, zato si poglejmo te grozovite podatke.
Vsaj 940.000 ljudi je bilo ubitih zaradi neposrednega vojnega nasilja v Iraku, Afganistanu, Siriji, Jemnu in Pakistanu. Število ljudi, ki so bili ranjeni ali zboleli zaradi spopadov, je veliko večje, prav tako število civilistov, ki so umrli posredno zaradi uničenja bolnišnic in infrastrukture ter onesnaženja okolja, med drugimi težavami, povezanimi z vojno. Na tisoče pripadnikov ameriške vojske je umrlo v boju, prav tako na tisoče civilnih pogodbenikov. Mnogi so kasneje umrli zaradi poškodb in bolezni, ki so jih utrpeli na vojnih območjih. Več sto tisoč vojakov in pogodbenikov je bilo ranjenih in živijo z invalidnostjo in z vojno povezanimi boleznimi. Zavezniške varnostne sile so prav tako utrpele znatne izgube, prav tako sile opozicije.
Precej več ubitih ljudi je bilo civilistov. Od leta 2001 je bilo v bojih ubitih več kot 432.000 civilistov. Zaradi vojne je bilo razseljenih tudi na milijone ljudi, ki živijo na vojnih območjih. Vojne ZDA po 11. septembru so prisilno razselile najmanj 38 milijonov ljudi v in iz Afganistana, Iraka, Pakistana, Jemna, Somalije, Filipinov, Libije in Sirije. To število presega skupno število razseljenih zaradi vseh vojn od leta 1900, razen druge svetovne vojne.
ZDA bi lahko uporabile več nevojaških alternativ , da bi odgovorne za napade 11. septembra prevzele na odgovornost. Te alternative bi bile veliko cenejše v človeških življenjih. Ameriška invazija na Irak je npr. državo spremenila v laboratorij, v katerem so militantne skupine, kot je Islamska država, lahko izpopolnile svoje tehnike novačenja in nasilja. Oblikovanje islamističnih militantnih skupin, ki se širijo po vsej regiji, šteje med številne človeške stroške te vojne (https://watson.brown.edu/costsofwar/costs/human).
Več kot 7.000 ameriških pripadnikov je umrlo na vojnih območjih po 11. septembru, vključno z Afganistanom in Irakom. Umrlo je približno 177.000 zaveznikov v nacionalni vojski in policiji iz Afganistana, Pakistana, Iraka in Sirije. Zahodne zaveznice so jim stale ob strani, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Kanada, so prav tako imele znatne človeške stroške. V poročilu Cost of War Project na Univerzi Brown ocenjujejo, da je zaradi vojn, ki so jih sprožile Združene države od napadov 11. septembra leta 2001, umrlo najmanj 4,5 milijona ljudi (prav tam).
Na spletni strani https://www.wsws.org/en/articles/2023/05/19/gmyj-m19.html je mogoče najti osupljive podatke o vojnah, ki so jih sprožile ZDA samo od 2001 naprej.
Raziskovalni projekt, ki je redno objavljal ocene o številu ljudi, ki so neposredne žrtve teh vojn – z uporabo dokaj konzervativnih ocen – je svojo pozornost v trenutnem poročilu usmeril na posredne smrti, tiste, ki so jih povzročile motnje v kmetijstvu, zdravstvu, prometu in gospodarstvu kot celoti, povezane z vojnami. Notranje razseljeni afganistanski otrok išče plastiko in druge predmete, ki bi jih lahko uporabili kot zamenjavo za kurjavo, na smetišču v Kabulu, Afganistan, 15. decembra 2019. Osupljiva vsota 4,5 milijona smrti vključuje Afganistan, Irak, Libijo, Somalijo, Sirijo in dele Pakistana, ki jih je prizadela vojna v Afganistanu. Smrti med ameriškimi vojaki in pogodbeniki, vključno s poznejšimi smrtmi zaradi raka, samomorov in drugih posledic vojn, niso v središču pozornosti.
Ocenjeno število smrtnih žrtev v nedavnih vojnah v ZDA je laž za trditve, da so se ZDA vmešale v vojno v Ukrajini, da bi branile svobodo, demokracijo in človekove pravice. Ameriški imperializem je najbolj nasilna in krvava sila na planetu in nevarnost je, da bi število mrtvih, če posredna vojna proti Rusiji postane bolj splošen konflikt, celo z jedrskim orožjem, hitro preseglo celo grozljiv davek v zadnjih 22 letih.
Na podlagi prejšnjih študij Cost of War Project, ki je skupno neposredno smrt v teh vojnah ocenil na približno 900.000 (previdno število glede na to, da je The Lancet objavil ocene o 600.000 ubitih samo v iraški vojni), če to pomnožimo s štiri, dobimo posredno skupno 3,6 milijona. Če to dvoje seštejemo, dobimo končno oceno vseh smrti, 4,5 milijona.
Ne glede na mejo napake za takšno oceno je že groba številka grozljiva. To je obtožba ogromnega človeškega davka v »vojnah 21. stoletja«, kot jih je brezbrižno poimenoval predsednik George W. Bush, ko je sprožil prvi dve, v Afganistanu in Iraku. Barack Obama je nadaljeval ti dve vojni in dodal še tri, v Libiji, Siriji in Jemnu, pri čemer sta slednji dve uporabljali posredniške sile. Donald Trump in Joe Biden sta nadaljevala vseh pet, v takšni ali drugačni obliki.
Šest od teh vojn je pravzaprav sprožil Bushev oče s prvim posredovanjem ZDA leta 1992. Vsaka ameriška administracija se je od takrat ukvarjala z zračnimi napadi, napadi sil za posebne operacije in napadi z brezpilotnimi raketami, pa tudi z blokadami hrane in druge humanitarne pomoči v eno ali drugo regijo ali za celotno državo.
Na sodobnem nürnberškem procesu bi bili vsi štirje predsedniki na zatožni klopi, obtoženi vodenja nezakonitih agresivnih vojn in odgovornosti za množično smrt in trpljenje. Sam upamo lahko, da najdejo vsi sprti (agresorji in branilci) skupni jezik za pogajalsko mizo in tako celoten svet ubranijo pred morijo (jedrska vojna), ki bo terjala milijone žrtev.
Zbral: doc. dr. Bojan Macuh
Samo v skoraj 20-letni vietnamski vojni je ubitih nad 1,4 milijona vojakov in blizu 5 milijonov civilistov