Skoraj petdeset odstotkov užitne in zdrave hrane vsako leto zavržejo evropska gospodinjstva in trgovine; Na Cipru posameznik zavrže 400, pri nas pa 68 kg hrane
Med tem, ko je po svetu na stotine milijonov lačnih ljudi, zlasati otrok, v razvitem svetu, zlasti v Evropski uniji, v smeti odvržemo veliko preveč hrane. Skoraj petdeset odstotkov užitne in zdrave hrane namreč vsako leto zavržejo evropska gospodinjstva in trgovine. V EU vsako leto nastane več kot 58 milijonov ton odpadne hrane. To predstavlja ocenjeno izgubo v višini 132 milijard evrov. Podatki iz leta 2020 razkrivajo, da vsak evropski prebivalec v povprečju zavrže 131 kilogramov hrane. Večina od te je povsem dobra za uživanje, medtem ko je po najnovejših podatkih kar 95,3 milijona ljudi v EU (22 % prebivalstva) izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti.
Izmed posameznih držav EU so najbolj „razsipniški“ prebivalci Cipra, ki zavržejo največ hrane na prebivalca, in sicer okoli 400 kg. Izstopata tudi Belgija in Danska, kjer zavržejo po 250 kg oziroma 221 kg na osebo. Sosednja Hrvaška in Slovenija se lahko pohvalita z veliko nižjo količino odpadkov na osebo, in sicer 71 kg pri Hrvatih, oziroma 68 kg pri nas. Približno 10 % vse hrane v maloprodaji, restavracijah, šolskih in drugih menzah, bolnišnicah in gospodinjstvih, se zavrže. Po drugi strani pa si 37 milijonov Evropejcev vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega in uravnoteženega obroka. Živilski odpadki imajo velik vpliv na okolje in predstavljajo približno 16 % skupnih izpustov toplogrednih plinov iz celotnega evropskega prehranskega sistema. Tovrstno početje tudi po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire (zemlja in voda), o čemur v zadnjem času na svojih spletnih straneh vse pogosteje opozarjajo tudi slovenske lokalne skupnosti – občine. Povsod naj bi bile rešitve za to večplastno problematiko, a jih je potrebno udejanjiti.
Zato vsi porabniki moramo razmišljati o učinkovitejši porabi hrane, ki bo zmanjšala količino zavrženih izdelkov. Rešitve so tudi v neposredni prodaji pri kmetih, v izobraževanju otrok o ravnanju s hrano ter ozaveščanju kupcev, ki preko zavržene hrane v smeti odlagajo tudi velike količine denarja. Prav tako je ljudi potrebno podučiti o pravilnem shranjevanju in konzerviranju hrane ter povečati njihovo razumevanje označb za rok uporabnosti izdelka. Zaradi zadnjega v smeti roma kar 20 % povsem uporabne hrane, zato je pomembno, da kupci ločijo oznake za kakovost in tiste povezane z varnostjo hrane (uporabno do). Države članice EU so se leta 2016 zavezale, da bodo izpolnile cilje glede izgube hrane in zmanjšanja količine odpadne hrane do leta 2030. Vzpostavila se je Platforma EU za zmanjšanje izgub in odpadne hrane, v okviru Strategije »Od vil do vilic« pa so se okrepili ukrepi za preprečevanje izgub in odpadne hrane po celotni verigi. Tudi Vlada Republike Slovenije je v okviru tega 23. decembra 2021 sprejela Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano z imenom »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Kot rešitve zmanjšanja ostankov hrane evropski poslanci prepoznajo v tem, da se hrana s pretečenim rokom prodaja po znižani ceni, javni zavodi za oskrbo s hrano najamejo podjetja, ki izdelke pridelujejo lokalno, ostanke pa nato razdelijo revnim ljudem ali jih predajo v tako imenovane banke hrane. Slednje bi morale z neprodano hrano storiti tudi trgovine. Veliko ljudi se ne zaveda kolikšno količino hrane dejansko zavržejo. Samo z ostanki hrane, ki jih letno zavržejo Francozi, bi lahko nahranili Demokratično republiko Kongo, s hrano, ki roma v smeti v Italiji pa Etiopijo.
Videti je sicer, da rešitve obstajajo, toda dokler tudi vsak posameznik ne bo spremenil miselnost do hrane, bodo vsi odloki in ukrepi zaman. Enako tudi, dokler trgovci ne bodo začeli razmišljati še kaj drugega, kot samo o zaslužku.
