Pomurski koronarci spregovorili o svojih aktivnostih in okrcali tiste, ki se ne želijo cepiti
Kar žalostno je bilo prvo letošnje srečanje in druženje članic in članov Koronarnega društva Radenci, ki se iz znanih razlogov praktično niso srečali od lanskega marca, ko so imeli predhodni zbor članstva. Na tokratnem zboru so namreč ugotovili, da se je od lanskega zbora poslovilo kar devet članic in članov, kar potrjuje, da je Covid-19 izjemno nevaren za srčno žilne bolnike, ki so, s širšega območja severovzhoda države, od Lenarta in Gornje Radgone, do Ormoža in Ljutomer, in celotnega Prekmurja, združeni v pomursko koronarno društvo. Po minuti molka v spomin na preminule (Alojz in Slavica Fekonja, Milko Krajnc, Milan Klemenčič, Jelena Uran, Danijela Sukič, Anton Mlinarič, Franc Adanič in Alfi Gorički), je predsednik društva Edvard Metličar ugotovil, da Koronarno društvo Radenci predstavlja v regiji najpomembnejšo organizirano doživljenjsko rehabilitacijo članov društva bolnikov z boleznijo srca in ožilja izven zdravstvenega sistema.
. „Naš dolgoletni program: Doživljenjska rehabilitacija o preprečevanju in zdravljenju koronarne bolezni, smo v okviru možnosti izvajali tudi v letu 2020. Predvsem se to izraža v telesni vadbi, pod strokovnim vodstvom in nadzorom, ki se je dvakrat tedensko odvijala v Radencih in enkrat tedensko skupina v Gornji Radgoni. Raznovrstne rekreacijske aktivnosti smo med letom izvajali občasno tudi na drugih področjih, žal pa je Vlada RS že 12.3.2020, razglasila epidemijo. V času razglašene epidemije v RS zaradi Covid-19 in v obdobju izvajanja ukrepov za preprečevanja širjenja virusa ter varovanja zdravja prebivalcev, predvsem najbolj ranljivih skupin, smo v KD Radenci prenehali z aktivnostmi-programom, katerega smo sprejeli na skupščini društva 9. marca 2020. Vmes so se ukrepi nekoliko rahljali, mi pa smo izvajanje vadbe do nadaljnjega prekinili,“ je poročal Metličar, ki je z zadovoljstvom dodal, da so lani kljub vsemu sodelovali na treh pohodih, ter na jesenskem kostanjevem pikniku. Realizirali so tudi kar nekaj strokovnih predavanj in delavnic, ki so za tovrstne bolnike izjemnega pomena.
Podobne načrte imajo v društvu tudi za letošnje leta, in verjamejo, da bodo celotni program realizirali, torej pričakujejo, da več ne bo ukrepov Vlade RS in NIJZ. Med drugim načrtujejo tudi izlet in še več druženja. V društvu je sicer okoli 135 članic in članov, kajti čeprav jih je kar nekaj umrlo, so se jim pridružili drugi. Ko gre za financiranje aktivnosti društva, največ za strokovno vodenje telovadbe, ter strokovna predavanja in delavnice, to pokrivajo iz članarine, lastnih prispevkov, donacij lokalnih skupnosti (izmed več kot 30 občin, ki jih pokrivajo, proračunska sredstva prispevajo le občine: Radenci, Gornje Radgone, Tišine, Apače, Murska Sobota in Ljutomer), tukaj je tudi nekaj sredstev Fiho ter še nekaj donatorskih in lastnih sredstva članov. Na zboru so tudi ugotovili, da vodstvo društva, na čelu s predsednikom Metličarjem, podpredsednikoma Štefanom Želodcem in Antonom Mlinaričem (mimogrede, ker je Mlinarič umrl, so tokrat za novega podpredsednika soglasno izvolili Cirila Trillerja), in tajnikom Petrom Cvetkovičem, v danih zmožnostih skrbelo za izvajanje sprejetega programa v zadovoljstvo celotnega članstva. V razmerah prepovedi izvajanja programa še posebej telesne vadbe je vodstvo članstvo spodbujalo k samo aktivnostmi vadbe doma, individualni pohodi, nordijska hoja…
Sicer pa, še pred zborom članstva, ki se ga je udeležila skoraj polovica vseh včlanjenih, je potekalo strokovno predavanje – pogovor z možnostjo vprašanj in dogovorov, katerega sta vodila člana društva Sonja Vidovič Rauter, dr. med, spec. interne in kardiovaskularne medicine, in prim. Ciril Triller, dr. med, spec krg., ki sta tokrat govorila predvsem o Covid-19 in vsem povezanim z zadnjimi težavami vseh nas. Prisotni so lahko slišali veliko koristnega, dobili pa so tudi dodatne odgovore, če jih je kaj zanimalo. In vsi, z zdravnikoma na čelu so si bili enotni, da nihče nima pravico ogrožati zdravje in življenje drugih. S tem so okrcali vse tiste, ki širijo antipropagando povezano s cepljenjem zoper Covid-19 in se tudi sami ne želijo cepiti…Glede cepljenja pa je očitno kriva tudi „demokracija“, saj sta oba zdravnika spomnila na leto 1972 in epidemijo črnih koz, osepnic ali variole. Grozljivo bolezen so v takratni SFRJ hitro premagali predvsem z obveznim cepljenjem, ki je izvedeno po vsej takratni državi izjemno hitro.
