Kljub veliki vročini, ko večina ljudi išče ohladitev, nekdanji biser Slovenskih goric sameva
Večini Slovencev in tudi tujcev je bolj kot ne znano, da se Negova, ki sodi v občino Gornja Radgona ponaša z mnogimi znamenitostmi. Ogleda vreden je srednjeveški grad, ki ima najbolj ohranjeno obzidje med gradovi v Sloveniji. Grad je spomeniško zaščiten, in je v zadnjih letih deležen temeljite prenove. Obnovljeni grad bo ponos Negove in občine Gornja Radgona, katero pa krasi tudi Radgonski grad, za katerega zgledno skrbi »graščak« Milan Hercog, dolgotrajni najemnik, začasni lastnik gradu.
Negova se ponaša tudi s slatinskimi vrelci, ki se nahajajo v bližnji okolici: Ivanjševska, Stavešinska, Lokavska in Radvenska slatina. H gradu v Negovi pa so sodili ribniki, ki so jih zgradili z zajezitvijo potokov pred več kot 500 leti. V okolici Negove je bilo 18 večjih ali manjših ribnikov. Večina so opuščeni, ostali so le trije: Klokečov, Gosijak in Negovsko jezero, ki meri dobrih 9 ha vodnih površin. Pod jezerom pa se nahaja zidani mlin, katerega starost je več kot 300 let. Na žalost je danes v ruševinah. V njem je mlinar Mihael Sitar mlel daleč naokoli najkvalitetnejše mlinarske izdelke: moko, ajdove in prosene kaše.
V preteklosti, ko še ni bilo urejenih kopališč, kot so Radenci, je bilo kopanje v naravi na radgonskem območju zelo razširjeno. Otroci in mladi so se kopali v bližnjih mlakah, v potokih, predvsem v Ščavnici, ter tudi v ribnikih kot so: Klokečov ribnik v Lokavcih, ribnik Gosijak v Negovi, ter Ivanjski ribnik, ki se sedaj imenuje Negovsko jezero. Tedaj je za vzdrževanje jezu, katerega so pogosto preluknjale pižmovke, skrbel mlinar Mihael Sitar. Jez je tako zdržal več sto let. V njem so se kopali le redki bližnji daljni kopalci. V njem so se kopala tudi dekleta in otroci. Zanje je delovala »babja plaža«, tako so imenovali plitvino, ki se je nahajala na desni strani ribnika, Ta del ribnika je danes brez vode, kajti ob obnovi jezu v 80. letih so načrtovalci jezersko gladino vode znižali za najmanj pol metra. S tem so pravzaprav uničili kopalni turizem na Negovskem jezeru. Zaradi znižanja gladine, je voda bolj onesnažena, posledično pa je večji del površine jezera zarasel z lokvanji, ki mu pravijo blatnik. Pred ureditvijo jezu pa je prevladal beli lokvanj, ki je krasil obrobne dele obale s svojimi čudovitimi cvetovi. Belega lokvanja in kopalcev na jezeru ni več.
Ob našem obisku jezera, bila je sobota, ob 15.00 uri popoldan, bila je sončna sobota, brez enega samega oblačka, temperatura pa 37 stopinj Celzija, sta se v jezeru kopala, pravzaprav plavala, le dva bela galeba. Kopalca, kljub toliki vročini ni bilo niti enega. V spomin nam je prišel čas, ko je Negovsko jezero, ko so na njem bili bazeni, ob tem pa tudi izposojevalnica čolnov, ko ga je ob koncu tedna obiskalo, v soboto in nedeljo, po 2000 in več kopalcev, ne le iz Negove in Slovenskih goric, temveč iz širšega pomurskega območja in tudi s Štajerske, vse tja do Maribora. Na odprtju bazenov in skakalnice, pa je jezero obiskalo 5000 kopalcev in radovednežev. Na odprtje je, kopalce in druge obiskovalce, privabil sloviti mariborski igralec Arnold Tovornik-Štef, ki je poskrbel za zabavo, ob tem pa bazene odprl tako, da je oblečen s skakalnega stolpa skočil v jezero.
Čeprav je Negovsko jezero več let obiskalo največ obiskovalcev zaradi znanega Slovenca Ivana Krambergerja, ki je ob jezeru odprl gostišče, katero je vodila njegova žena Marjeta, se ti niso več kopali v jezeru, kajti nekaj časa je bilo jezero brez vode. In kljub temu, da smo v številnih svojih člankih navajali pomanjkljivosti obnove jezu, se pravi znižanje vodostaja, ni bilo župana, ki bi pristopil k temu, da bi izpostavili prejšnji režim vodostaja vode v jezeru. Dodajmo še, da nas še nekaj živi, ki smo se kot otroci kopali v »babji plaži«, s katero lahko potrdimo napako, ki so jo storili načrtovalci pri obnovi jezu v 80. letih. (L.K.)
Sedanje in zgodovinske fotogravije iz Negovskega jezera (Foto: Ludvik Kramberger)