Županu Stanislavu Rojku očitajo, da bi moral ščititi naravo in živali, kjer je kot strokovnjak povsem razočaral; Rojko je prepričan, da tukaj ni bilo nič spornega…
V minulih vročih dneh, ko so se v Gornji Radgoni, ki ga mnogi štejejo za „mesto heroj“ pripravljali na častno proslavo 30-letnice osamosvojitve Slovenije, je osrednja tema mnogih pogovorov bil nezaslišan poseg v naravno okolje, ki se je zadnji četrtek (24.6.) v letošnjem juniju pripetil na kakšnih 200-300 metrov Mladinske ulice, praktično v središču mesta. Res je sicer, da je občinska uprava svoje občane, preko družbenega omrežja obvestila, da bo zaradi posodobitve ceste in izgradnje kolesarske steze, prišlo do „goloseka oziroma poseka kar 75 dreves“, ki so po prepričanju mnogih veljala za pljuča mesta, a to očitno ni prepričalo nikogar izmed občanov, kjer je mimogrede poklicni župan Stanislav Rojko tudi lovec in poklicni gozdarski strokovnjak, ki bi po prepričanju mnogih moral, kot poznavalec vseh človeških in naravnih zakonov, ščititi ljudi in naravo, seveda tudi vsako drevo, vse živali, zlasti mlade ptice in veverice, ki jih je s podiranjem dreves v nepravem času ogrozil in tudi odvzel življenja. Tudi, če bi morali posekati vseh 75 dreves na Mladinsko ulici, ki mimo mestnega parka, osrednjega vrtca in stanovanjskih blokov, povezuje Pomurski sejem in športna igrišča, ter središče mesta in naprej sosednjo Avstrijo, bi po prepričanju velike večine občanov, zlasti ljubiteljev narave in živali, to lahko storili pozneje, ko več ne bo gnezdišč med listjem ali v drevesnih dupljah.
Nekoč in danes je mesto penine in sejmov veljala za prijazno mesto, ne le domačemu prebivalstvu, temveč prostovoljstvu, socialno ogroženim, ter zlasti naravi in okolju, sedaj pa je Gornja Radgona padla na vseh nivojih. Za mnoge po nepotrebnem, saj le redki domačini in ne le oni razumejo, zakaj se je na nekaj desetih metrov Mladinske ulice, praktično v središču mesta, moralo podreti kar 75 dreves, ki so mestu na reki Muri dajali pljuča. Nihče nima nič proti, da bi posekali največ 20 odstotkov dreves, ki jih je načel zob časa in so mogoče ogrožala okolico, toda nikomur ni jasno, zakaj bi drevesa podirali sedaj, ko se v listju in deblih množijo mnogi ptiči in druge živali, kot so veverice ipd., katere je nenadni posek uničil. Žalostno je bilo spremljati veveričko, ki je med podrtimi drevesi iskala svoje mladiče, katerih več ni med živimi. Zaradi vsega tega župana radgonske občine Stanislava Rojka in tudi druge odgovorne, po sporočilih iz nekaterih nevladnih organizacij, čakajo prijave in ovadbe, kar pomeni, da se zadeva ne bo končala tako, kot so jo načrtovali tisti, ki so v četrtek 24. junija 2021, v le štirih – petih urah posekali toliko dreves. Poleg hudih napovedi naravovarstvenikov, pa se je na dogajanje ostro odzval tudi Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, ki je tudi znan kot naravovarstvenik, katerega je poseg, na poti do radgonskega sejmišča, ki je vsem obiskovalcem sejemskih prireditev v mestu nudil senco, preprosto šokiral. Predvsem ga moti, da na družbenih omrežjih tudi njega povezujejo s posekom, čeprav on tega nikoli ne bi storil. Po Erjavcu, ki pravi, da govori kot občan in državljan, se je prav v nepravem času zgodil „jubilej napada na Gornjo Radgono“ Mimogrede Pomurski sejem nasprotujejo kolesarski poti skozi sejmišče, ker da je veliko drugih boljših poti.
Niso redki Radgončani, ki trdijo, da je „župan Rojko, kot se od gozdarja pričakuje, z motorno žago uničeval naravno in kulturno dediščino, da bi naredil kolesarsko pot. To kar si je privoščil župan Rojko se ne da popraviti čez noč, saj drevo, ki je raslo 50 let in je v polni rasti ne posekaš v juniju, če imaš vsaj malo soli v glavi, tudi če je bolano, saj bi kot gozdar in še posebej lovec moral vedeti kakšno vlogo ima drevo v naravi in še posebej v mestu. Ni potrebno našteval vseh vlog in pomena dreves za mestno klimo, ptice, čiščenje zraka in zdravje ljudi, ker bi bil predolg.“ trdijo nekateri domačini iz mesta na Muri, ki nikakor ne morejo razumeti zadnji poseg v naravo v Gornji Radgoni.
Razburjanje Radgončanov, a tudi naravovarstvenikov iz drugih delov države je veliko, saj so prepričani, da za zdravje ljudi v urbanih sredinah niso pomembne samo rekreacijske površine ampak predvsem rastline in še posebej drevesa. Omenjeni Janez Erjavec pa razlaga: „Ko me je v četrtek zjutraj poklical župan in me vprašal, če lahko na sejemskem prostoru deponirajo drevesa, ki jih morajo podreti zaradi bolezni sem najprej vprašal če ve, da se v tem času drevesa ne podirajo. Odgovoril mi je, da so bolana in moj odgovor je bil: Končno si ja gozdar in moraš vedeti kako ravnati z drevesi. Sam sem si zaradi odsotnosti Mladinsko ulico ogledal šele v nedeljo, 27.6., in nad takim početjem sem lahko samo razočaran in žalosten. Vprašamo se lahko edino ali res mislimo, da je ves napredek v asfaltu in betonu in ali bomo na tak način premagovali viruse in druge bolezni. Danes je Mladinska ulica v Gornji Radgoni opustošena in potrebnih bo novih trideset let, da bodo krošnje dreves ponovno lahko delovale kot pljuča mesta in zatočišče ptic in drugih živih bitij.“
V nadaljevanju objavljamo (brez cenzure) še različna razmišljanja obeh strani, občine Gornja Radgona ter Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
IZJAVA ZA JAVNOST – Občina Gornja Radgona:
Izvedena sečnja dreves na Mladinski ulici v Gornji Radgoni v okviru projekta »Kolesarska pot v mestu Gornja Radgona«
Po dolgoletnih prizadevanjih je Občina Gornja Radgona uspešno pridobila sofinancerska sredstva za rekonstrukcijo Mladinske ulice in ulice Cesta na Stadion v okviru projekta »Kolesarske poti v mestu Gornja Radgona«. O navedenem projektu oz. investiciji, ki je sestavni del proračuna za leto 2021, smo večkrat obveščali javnost, prav tako tudi o predvideni sečnji dreves.
Projekt je ves čas zasnovan tako, da se ob sami izgradnji kolesarske poti izvede celotna rekonstrukcija obeh ulic z novo zgrajenimi pločniki (in sečnjo dreves) in z obnovljeno cesto.
Problematika zarasti oz. dreves ob Mladinski ulici, kjer poteka trasa predvidene kolesarske poti, nam je dobro znana. Ob številnih podanih zahtevah občanov v preteklosti, se je stanje teh dreves ves čas spremljalo. Na eni strani je bilo veliko občanov, ki so želeli, da se večino dreves ohrani, na drugi strani pa so prihajale številne zahteve občanov za odstranitev dreves, ker jih drevesa vsled propadanja ogrožajo.
Zdravstveno stanje 75 dreves v Mladinski ulici je bilo takšno, da smo se odločili za celotno odstranitev, saj je bilo zdravih le še malo dreves (manj kot ena tretjina). Dokaz za to trditev so tudi odlomi dreves in padci dreves ob večjih neurjih, kot tudi strohneli panji po opravljenem poseku, še več pa je bilo dreves, ki so bila nagnita na zgornji tretjini krošnje, kjer so se v preteklosti izvajali obrezi. Iskreno je treba priznati, da je bil prvi obrez dreves, izveden pred približno tridesetimi leti, preveč intenziven. Obrezovanje v naslednjih letih žal tega stanja ni več moglo popraviti, saj so v drevesa pričele postopoma vdirati glive in dogajali so se odlomi vej. Tudi če sedaj ne bi rekonstruirali te ulice, bi morali večino teh dreves posekati v naslednjih nekaj letih.
Postopna sečnja – posameznih (že propadlih) dreves in postopno zasajevanje nadomestnih, bi delovalo bistveno bolj stihijsko in bi še bolj negativno vplivalo na celotno podobo izvedbe rekonstrukcije ulice in izvedbe kolesarske poti.
Poudariti velja, da se ta drevesa nahajajo v urbanem okolju, kjer se giblje ogromno ljudi. Veliko teh dreves je že neposredno ogrožalo gibanje pod drevesi, zato več nismo mogli zavlačevati z njihovo odstranitvijo.
Razlog za takšen čas sečnje je bila tudi pozno prejeta informacija, ki še kako vpliva na samo izvedbo projekta; šele konec meseca aprila smo namreč prejeli sklep o sofinanciranju investicije v letošnjem letu. Šele nato so lahko stekli vsi nadaljnji potrebni postopki za izvedbo projekta. V tem času smo se posvetovali tudi z Društvom za opazovanje ptic Slovenije, ki nam je svetovalo, da pred 20. junijem nikakor ne izvajamo sečnje, česar smo se tudi držali.
Samo sečnjo smo še zavlačevali, kolikor je bilo le mogoče, ravno zato, da bi tudi letos lahko mlad ptičji rod vzletel iz gnezd (večina ptičev vali mladiče aprila), vse v želji, da bi rekonstrukcijo ceste dokončali pred pričetkom sejma Agra – konec meseca avgusta 2021.
Vsekakor bomo najpozneje drugo leto spomladi izvedli nadomestno zasaditev, enakega ali večjega števila mladih dreves, primerne vrstne sestave. Pri izboru drevesne vrste bomo iskali take, ki zagotavljajo optimalno senco in s svojo rastjo ne poškodujejo novo zgrajenega pločnika. Zato bo izbira prave drevesne vrste težavna. Obenem omemba, da bi puščanje nekaj posameznih zdravih dreves, bi zelo otežilo izvedbo nove zasaditve.
V času do zasaditve bomo pripravili strokovni predlog zasaditve, kjer bomo kolikor le mogoče upoštevali zgornje želje in zahteve.
Odziv na izjavo za javnost Občine Gornja Radgona – DOPPS:
Dne 28. 6. 2021 je Občina Gornja Radgona podala pisno izjavo za javnost glede sečnje dreves na Mladinski ulici v Gornji Radgoni v okviru projekta »Kolesarska pot v mestu Gornja Radgona«. V izjavi za javnost so zapisali, da so se glede sečnje dreves posvetovali tudi z »Društvom za opazovanje ptic Slovenije«, kjer naj bi jim svetovali, da naj sečnje ne izvajajo pred 20. junijem.
Posvetovanje z našim društvom (DOPPS), na katerega se v izjavi za javnost sklicuje Občina Gornja Radgona, je neuraden telefonski pogovor župana občine z enim od zaposlenih na društvu. V kratkem telefonskem pogovoru, v katerem je župan poizvedoval o omejitvah sečnje dreves zaradi ptic, mu je zaposleni obrazložil, da se mora sečnja, če že je predvidena, zaradi gnezdenja ptic izvesti čim kasneje v koledarskem letu, pri čemer pa ni omenil nobenega konkretnega datuma. Zaposleni je dalje županu naročil, da naj naše društvo pisno zaprosi za izdajo strokovnega mnenja glede vpliva sečnje dreves na gnezdeče vrste ptic, česar pa občina vse do danes ni storila.
Na DOPPS-u želimo poudariti, da Občini Gornja Radgona nismo izdali nobenega uradnega strokovnega mnenja niti glede same sečnje dreves, niti glede vpliva sečnje na gnezdeče ptice. Občini nikakor nismo svetovali konkretnega datuma, kdaj naj se poseg opravi.
Zavedamo se, kako pomembno vlogo imajo zelene površine v urbanih okoljih, ne samo za blažitev vpliva podnebnih sprememb, ampak tudi za gnezdenje in življenje ptic in drugih živih bitij v mestih. S sečnjo dreves, kot jo je izvedla Občina Gornja Radgona, se ne strinjamo, prav tako pa tudi zavračamo njihove trditve, da smo jim za izvedbo posega podali strokovno mnenje.
P.s.; Tudi vi, dragi bralci si lahko sami ustvarite mnenje!
