Članice radgonske Župnijske karitas izdelale preko 70 adventnih vencev
Že vrsto let nazaj so članice Župnijske karitas župnije Svetega Petra Gornja Radgona, v zadnjem tednu cerkvenega leta, v Trstenjakovem domu izdelovale adventne vence. Vsakič so jih izdelale krepko čez sto. Vence so nato ponujale v cerkvi pri vseh mašah na prvo adventno nedeljo. V letošnjem letu pa je bilo zaradi ukrepov povezanih s korono, izdelovanje vencev individualno doma. Vseeno je bilo izdelano preko 70 lepih adventnih vencev, katere je bilo moč dobiti v cerkvi v soboto 27. in v nedeljo 28. novembra. Domači župnik Franc Hozjan je vence blagoslovil. Čisti izkupiček iz od darov za vence in drugih prispevkov vernikov namenjenih Karitasu bo radgonska župnijska Karitas namenila za pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom. Sicer pa je radgonska Župnijska karitas zbirala v tednu med 20. in 27. novembrom prostovoljne prispevke in hrano ter druge artikle. Letos radgonska župnijska Karitas zaradi ukrepov povezanih s korono tudi ni organizirala tradicionalnega koncerta „Vsakdo mora imeti prijatelja“, se ga je običajno udeleževalo tja do 200 in več ljudi.
Sicer pa, zadnjo nedeljo v mesecu novembru (28.11.) so katoliški verniki pričeli z adventnim časom. Za kristjane je namreč adventni čas, čas priprav na božič. Ta priprava pa ni toliko v čiščenju stanovanj, še manj v nakupih; ta priprava je predvsem v molitvi, v dobrih delih, kar je v tem koronavirosnem času, še kako potrebno. Priprave potekajo v tihi zbranosti, kajti če se božični dogodek ne zgodi v kristjanovem srcu, je bil ves advent in vse božično slavje zaman – navadna potrata časa. Tudi zaradi epidemioloških razmer bo letošnji adventni čas minil bistveno drugače, kot običajno. Tudi različnih delavnic, kjer skupaj izdelujejo adventne vence je malo ali pa nič. Kakorkoli že, s prvo adventno nedeljo, bo za katoliške vernike nastopilo novo cerkveno, ali liturgično oz. bogoslužno leto, ko na mize prihaja adventni venec. Na vencu, ki je spleten iz med seboj povezanih zimzelenih vejic ali suhega cvetja, mahu ali česa podobnega, so štiri sveče. Prva se prižge na prvo adventno nedeljo in nato vsako naslednjo nedeljo po ena dodatno. Kdaj so adventne nedelje ? Prva je v času med 27. novembrom in 3. decembrom; druga med 3. in 10. decembrom; tretja med 10. in 17. decembrom in četrta med 17. in 24. decembrom. Letos je prva adventna nedelja, 28. novembra, naslednje pa bodo 5., 12. in 19. decembra.
Začetki adventnega venca segajo v leto 1839. Evangeličanski pastor Johann Henrich Wichern je v neki šoli v revni hamburški četrti na staro leseno kolo postavil 19 majhnih rdečih sveč in 4 velike bele. Vsak dan je z otroki prižgal eno svečo več; med tednom rdečo, ob nedeljah belo. Tako so otroci šteli dneve do božiča. Kmalu so začele to navado uvajati evangeličanske družine. Nemški katoličani so to navado prevzeli okrog leta 1920, v tridesetih letih, pa se je ta običaj razširil tudi po severni Ameriki. V Sloveniji so bili prvi adventni venci v cerkvah, družine pa po svojih domovih začele uvajati te šele okrog leta 1980. Ob koncu adventa se postavijo jaslice, ki ostajajo do svečnice, to je do 2. februarja prihodnjega leta. (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič