Začela se je akcija “Pozor! Žabe na cesti”; Ljubitelji živali na severovzhodu države že pomagajo dvoživkam pri prehodu čez prometnice
Letošnje toplejše zimsko in praktično že pomladno vreme ter občasni dež prebujajo dvoživke in te se že selijo iz zimskih prezimovališč na mesta parjenja, večinoma tekoče in stoječe vode. Številne dvoživke so se zlasti v večernem času iz kopenskih življenjskih prostorov pričele seliti na mrestišča, kjer se parijo in odlagajo jajca. Pri tem morajo prečkati zanj smrtno nevarno cesto, kjer jih zlasti nevestni vozniki, pogosto namerno, povozijo do smrti. Zato ne preseneča, da pogosto vidimo grozovite podobe povoženih dvoživk, predvsem na tako imenovanih črnih točkah, mestih, kjer te množično prehajajo cesto. Ob tem naravovarstveniki in ljubitelji živali pozivajo in prosijo vse, ki jim ni vseeno kaj se dogaja z nedolžnimi živimi bitji, da se jim pridružijo pri plemeniti akciji prenašanja dvoživk čez cesto, kjer prihaja do množičnih povoženj. Ker dvoživke sodijo med najbolj ogrožene živalske skupine na svetu, do v Sloveniji vse vrste dvoživk zavarovane, saj je njihovo izginjanje opozarja na to, da je nekaj narobe v našem življenjskem prostoru. V evropskih državah so dvoživkam namenjeni številni standardizirani ukrepi, kot je npr. obvezna ureditev varnih podhodov zanje pod prometno cestno površino. V Sloveniji je vse več urejenih odsekov cest, kjer je že poskrbljeno za varno pot dvoživkam, kljub temu je še vedno preveč črnih točk, kjer so dvoživke žrtev prometa.
V Krajinskem parku Goričko (KPG) so bili prvi podhodi za dvoživke vgrajeni na regionalni cesti Cankova – Kuzma na odseku mimo Ledavskega jezera v naselju Krašči in Ropoča, leta 2003. Na žalost je bilo takrat sredstev za vgraditev stalnih varovalnih ograj, ki bi usmerile dvoživke v podhode premalo, zato jim moramo v času selitve iz kopnega v vodo in nazaj, kjer bodo odlagale mrest, še vedno pomagati ljudje. Zaposleni v Javnem zavodu KPG in sodelavci v občinah Cankova in Rogašovci, domala vsako leto pristopijo na pomoč pri postavljanju in zakopavanju varovalnih mrež, medtem ko prostovoljci ob večerih pomagajo dvoživke v vedrih prenašati z ene na drugo stran ceste. Vgraditev stalnih ograj je predvidena z obnovo ceste, vendar samo ob regionalni cesti v upravljanju Direkcije za ceste na Ministrstvu Republike Slovenije za infrastrukturo. V KPG je vse manj mlak in spričo sprememb podnebja v smeri suše je dragocen vsak ohranjen moker ali z vodo prepojen življenjski prostor za živali in rastline, ki živijo v njem.
Mokrišča so življenjski prostori, ki pomembno sodelujejo pri kroženju vode, vplivajo na podnebje, prečiščujejo vodo, ki jo pijemo in opravljajo še mnogo drugih nalog. Dvoživke so samo ena skupina iz vrst živali, katerih obstoj in preživetje je odvisno od prisotnosti stoječe vode, ki je zibelka novih osebkov. Po tem ko odrasle dvoživke odložijo mrest v vodo, se vrnejo na kopno, v gozd, na rob njive, v vrt, kjer se hranijo med drugim tudi z, vsem vrtičkarjem nadležnimi, tujerodnimi rdečimi polži. Jeseni jim sledijo še mladi osebki in selitev sem in tja se v življenju ene dvoživke lahko dogaja v obdobju daljšem od dvajset let. Seveda je zanje največja nevarnost prečkanje ceste, kjer so številne žrtev prometa. Najbolj črna točka z največ povozi so odseki cest vzdolž Ledavskega jezera. Črne točke so tudi ob drugih večjih ali manjših vodah, kot so odseki cest v Kančevcih, ob Bukovniškem jezeru in ob Hodoškem jezeru, enako je tudi ob Blaguškem jezeru, ter pri ribniku in ob reki Muri od Podgrada proti Šentilju.
Dvoživkam pomagamo tako, da jih pred prečkanjem ceste zaustavimo z varovalnimi mrežami, jih poberemo v vedra in varno prenesemo na drugo stran ceste. Dvoživke s selitvijo pričnejo ob prvem toplem pomladnem dežju, po tem ko zaide sonce. Največ jih do vode hodi do polnoči. „Vsak lahko pomaga pri ohranjanju življenj dvoživk na več načinov: v času migracij se ponoči izogibamo vožnji po cestah v bližini mlak in jezer, kjer dvoživke množično prečkajo ceste oz. prilagodimo hitrost vožnje, pridružimo se prostovoljnim akcijam pri prenašanju dvoživk preko ceste, na svojem vrtu ali posestvu poskrbimo za ohranitev obstoječih mlak. Na območjih črnih točk je povoženih na tisoče dvoživk. V času selitve s prenosom čez cesto rešimo njihova življenja in prispevamo h ohranjanju habitata. Samo delo ni zahtevno, potrebna pa je ustrezna oprema: Odsevni jopič (delo poteka v temi ob cesti), Dobra svetilka (priporočljive čelne), Globoko vedro, Škornji/nepremočljivi gojzarji,“ sporočajo zaščitniki živali, kjer so navedli tudi lokacije, kjer je najbolj potrebna pomoč.
Kot pravi Stanislava Dešnik, visoki naravovarstveni svetnik iz JZ KPG, se je pri njih akcija »Pozor, žabe na cesti!«, v letu 2025 pričela 25. februarja s postavljanjem mrež ob cesti Cankova-Kuzma. Veseli so, da se jim vsako leto, v času selitve iz kopnega v vodo, kjer bodo odlagale mrest in nazaj, ko potrebujejo pomoč ljudi, pridružijo številni prostovoljci, ki ob večerih pomagajo dvoživke v vedrih prenašati z ene na drugo stran ceste. „Dvoživke so samo ena skupina iz vrst živali, katerih obstoj in preživetje je odvisno od prisotnosti stoječe vode, ki je zibelka novih osebkov. Potem ko odrasle dvoživke odložijo mrest v vodo, se vrnejo na kopno, v gozd, na rob njive, v vrt, kjer se hranijo med drugim tudi z, vrtičkarjem nadležnimi, tujerodnimi rdečimi polži. Jeseni jim sledijo še mladi osebki in selitev sem in tja se v življenju ene dvoživke lahko dogaja v obdobju daljšem od dvajset let. Seveda je zanje največja nevarnost prečkanje ceste, kjer so številne žrtev prometa,“ poudarja Dešnikova, ki dodaja: „Vsak lahko pomaga pri ohranjanju življenj dvoživk na več načinov: v času migracij se ponoči izogibamo vožnji po cestah v bližini mlak in jezer, kjer dvoživke množično prečkajo ceste oz. prilagodimo hitrost vožnje, pridružimo se prostovoljnim akcijam pri prenašanju dvoživk preko ceste, na svojem vrtu ali posestvu poskrbimo za ohranitev obstoječih mlak.“
Žabice ob cestah potrebujejo pomoč ljudi (Foto: Arhiv KP Goričko)