V teh dokaj mrzlih jesenskih dnevih so v družbi Radgonske gorice in tudi nekateri večji zasebni vinogradniki območja Radgonsko – Kapelskih goric, že pričeli z rezom vinske trte. V podobnem času namreč predvsem v Radgonskih goricah pričnejo rez že več let nazaj. Ob tem zaznavajo, da pridelek v naslednji jeseni ni nič slabši, kot pri rezi v poznejšem času. Rez vinske trte je eno najbolj pomembnih opravil v vinogradu, saj se z njo vpliva na razvoj trte in pridelek v tekočem in naslednjih letih. Opravilo namreč vpliva na hitrost rasti, rodnost, življenjsko dobo trte in kakovost grozdja.
V družbi Radgonske gorice, kjer gospodarijo z preko 400 ha vinogradov – na hektarju goric je posajeno 3.500 do 4.000 trt, imajo okrog 1,5 milijona trt. Posameznik lahko v eni uri opravi rez z akumulatorskimi škarjami med 40 in 70 trsih. Z navadnimi škarjami je bilo moč opraviti rez do 30 trsov. V mladih nasadih se opravi rez na večjem številu trsov kot na starejših. Sicer pa mora biti spomladanska rez vinske trte opravljena tja do 15. marca prihodnjega leta. Zato vinogradniki z manjšimi površinami vinogradov, pričnejo z rezjo tam okrog 15. februarja. Tudi ti vinogradniki opravljajo rez v glavnem z akumulacijskimi škarjami, ki tehtajo do 2 kg.
V knjigi Etnološka topografija Slovenskega etničnega ozemlja 20. stoletja – Občina Gornja Radgona, ki jo je v letu 1982 napisala Fanči Šarf, smo zasledili, da nekoč viničarji za opravljeno rez niso dobili nobenega plačilo. Ti pa so smeli iz goric odstraniti rožje in ga porabiti za ogrevanje prostorov v katerem so bivali. Prav gotovo je bilo to zares slabo plačilo. Danes še nekaj manjših vinogradnikov porabi rožje za kurjavo, predvsem v kmečkih krušnih pečeh. Večina rožja pa se mulči, kajti sedanje mulčenje rožja je način gnojenja vinogradov. (F.K.)
Foto: Franci Klemenčič