Na Goričkem uvedli neposreden nadzor nad upoštevanjem predpisov in bontona pri nabiranju gob
Zlasti ljubitelji gobarjenja, gotovo poznajo pregovor „raste kot gobe po dežju“. Prav to se je te dni zgodilo na Goričkem: po dolgem sušnem obdobju je dež prepojil izsušena gozdna tla in gobe so v trenutku, kot pravi pregovor, pokukale na plano. In z namenom zmanjšanja negativnih vplivov prekomernega nabiranja gozdnih dobrin in povzročanja škode v gozdnem okolju Krajinski park (KP) Goričko v teh dneh izvaja neposreden nadzor nad upoštevanjem predpisov in bontona pri nabiranju gob. Kot poudarja naravovarstveni nadzornik Kristjan Malačič iz KP Goričko, je gozd zagotovo izjemen prostor za sprostitev in aktivnost, še posebej če pri tem naletimo na gobe, kostanj in druge dobrote. „Gozd je življenjsko okolje številnih rastlinskih in živalskih vrst, zato naj bo naš obisk spoštljiv. Pri obisku gozda pazimo na svojo varnost in upoštevamo pravila gozdnega bontona. Nekatere gobe lahko škodujejo zdravju ljudi, zato je izjemnega pomena, da nabiramo le tiste, ki jih poznamo. Da bi zmanjšali negativen vpliv nabiranja gozdnih dobrin, v Sloveniji veljajo omejitve, ki jih moramo vsi upoštevati,“ poudarja Malačič, ki opozarja na prepovedi in prekrški po uredbi o varstvu samoniklih gliv.
Njegova opozorila so vsekakor ne mestu, saj v goričkih gozdovih te dni mrgoli ljubiteljev gob. Vse lepo in prav, a mnogi za seboj puščajo plastenke in pločevinke, lastnike gozdov pa jezijo predvsem avtomobili, ki so parkirani vsepovsod. Gobarska sezona je torej v polnem razmahu, gozdovi po Goričkem pa so pravi raj za ljubitelje gob, a žal mnogi znova, kot vsako leto, ne upoštevajo pravil pri nabiranju. Namesto tišine se v gozdovih sliši brnenje motorjev in avtomobilov, ki se vozijo po gozdnih poteh, ob tem pa so gozdovi polni pločevink, plastenk in drugih odpadkov.
Težave očitno ne predstavlja količina nabranih gob. Kristjan Malačič ob tem poudarja, da je treba v gozdovih upoštevati pravila: „Vsak gozd ima nekega in lepo bi bilo, da se potem tudi do gozda obnašamo kot do tujega lastništva. Po trenutni zakonodaji je nabiranje gob omejeno na dva kilograma gob po osebi. A težave ne predstavlja količina nabranih gob, temveč smeti, ki jih gobarji puščajo za seboj,“ je povedal nadzornik.
Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ 2 kg gob, dovoljeno je nabrati tudi gobo, ki je težja od dveh kilogramov. Poleg tega je potrebno upoštevati še: goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto; prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškoduje rastišče ali podgobje; gobe je treba grobo očistiti že na rastišču; gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži. Z globo najmanj 200,00 € se kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju z omenjenimi določili. Prepovedano je zavestno uničevanje zavarovanih vrst gliv, zlasti odvzem iz narave ali uničevanje gob in podgobja ter ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. Prepovedano je posedovanje, prevažanje, prenašanje, prodaja, zamenjava in ponujanje za prodajo ali zamenjavo zavarovanih vrst gliv, odvzetih iz narave. Z globo od 250 do 2.500 € se kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju z zgoraj navedenimi določili. Prepovedana je tudi vožnja in ustavljanja/parkiranja v naravnem okolju, kar ne ne velja za registrirane gozdne ceste, razen na za to določenih mestih ali objektih (ne velja za lastnike zemljišč, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost). Dovoljeno je parkiranje do 5 m izven vozišča, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča in če parkirano vozilo ne moti prometa. Z globo od 40 do 100 € se kaznuje posameznik, če ne upošteva prometnih predpisov.
Domačini spoštujejo pravila, obiskovalci iz drugih delov Slovenije in tujci pa očitno ne. Nadzor izvajajo v primeru, če dobijo klic lastnikov gozdov ali okoliškega društva. V večini primerov nadzorniki podajo obvestilo, če gre za večjo kršitev, pa tudi globo. „V tem trenutku je res vrhunec gobarske sezona. Težavo predstavljajo predvsem nabiralci gob iz drugih delov Slovenije, iz Avstrije in Madžarske. Obisk je sicer razporejen po celotnem območju krajinskega parka, najbolj pa so obiskani ‘Križarka’ ter severovzhod Goričkega, okolica vasi Dolenci in Budinci,“ je dodal nadzornik Malačič. Pravi gobarji so sicer zadovoljni na Goričkem, predvsem z nabranimi gobami, manj pa z odnosom nekaterih obiskovalcev gozdov. „To je res grozno. Mogoče so ljudje malo bolj ozaveščeni sicer, tudi mi, če lahko, poberemo kakšno smet in jo odnesemo, ampak se mi zdi to res katastrofa,“ nam je zaupala ena izmed izkušenejših gobaric.
Nadzornik Malačič nas je opozoril tudi na Gozdni bonton, ki pravi: Vsak gozd ima svojega lastnika, zato ob našem obisku upoštevamo navodila lastnikov gozdov in gozdarjev; Smeti in odpadki ne sodijo v gozd, vse kar smo prinesli, moramo tudi odnesti; V gozdu ne smemo kuriti, saj s tem ogrožamo rastline, živali in ljudi; Bodimo čimbolj tihi, saj hrup moti živali; Ne uničujemo dreves, podrasti in ostalih rastlin (ne lomimo vej, na debla dreves ne vrezujemo lastnih oznak…); Ne uničujemo oznak v gozdu; Ne brcamo gliv, ki jih ne poznamo in ne uničujemo podgobja gob, ki jih nabiramo; Ne uničujemo gozdarske infrastrukture; Psi sodijo na povodec…
Goričko je bilo že v preteklosti poznano po rasti gob širom po Sloveniji zaradi revnih in steljarjenih gozdov rdečega bora in navadne bukve. Tla so večinoma ilovnata in kisla, izstopata tudi kremenčev pesek in kremenčeve kisline, medtem ko so drugi kemični elementi prisotni v primerno majhnih količinah. Glede na primerno toploto in vlažnost rastejo glive od zime pa do pozne jeseni. Ker steljarjenje tukaj ni več prisotno, posledično je manj tudi mikoriznih vrst gob, kot so marčne polževke (marčnice), zimske kolobarnice (sirotice), poletni gobani in jesenski gobani (grbanji). Kljub temu lahko najdemo več kot 400 različnih vrst gliv, med katerimi so najpogostejši predstavniki mušnic, dežnikov, kukmakov, golovic, mlečnic, tintnic, vlažnic, gobanov, dedov, lisičk, trobent, griv, ježkov in prašnic. Še vedno tukaj najdemo veliko število vrst gliv, več je tudi ogroženih in zato potrebnih naše posebne pozornosti in varstva. Med takšnimi najdemo na Goričkem predvsem knežjo mušnico, lepljivega zlatoporja, žlahtnega dedka, krokodiljo kolobarnico in orjaško plešivko… Torej, pri obisku gozda in nabiranju gozdnih sadežev, upoštevamo gozdni bonton in ne vznemirjajte divjih gozdnih živali, ne odmetavajte odpadkov. Poskrbite za lastno varnost, zato se primerno oblecite in obujte, bodite pozorni na klope, hodite po območjih, ki jih poznate in predvsem nabirajte le tiste vrste, ki jih dobro poznate, svetujejo v KP Goričko.
