Radgonski skavti, katerih število upada, so spet zbirali stari papir
V skavtskem združenju župnije svetega Petra Gornja Radgona, ki deluje od leta 1996 je, po besedah stegovodje Nastje Fekonja, v času korona ukrepov število članov upadlo od 70 na okrog 40. Ti poleg iz domače župnije. Prihajajo še iz župnij Radenci, Kapela in Sveti Jurij ob Ščavnici. V skavtskem združenju, kjer pričakujejo, da se bo članstvo v prihodnjem spet zvišalo, za svoje aktivnosti potrebujejo tudi določena finančna sredstva. Nekaj sredstev si pridobijo tudi z zbiranjem starega papirja, katero organizirano zbirajo dvakrat letno. Tovrstne akcije izvajajo tudi z namenom, da se ljudi ozavešča, kako se zaradi zbiranja papirja ohranja čisto okolje in podre nekaj manj drevja. Že nekaj let skavti prvo akcijo pripravijo ob koncu marca ali v začetku aprila, druga pa v oktobru. Letošnja spomladanska akcija je bila v soboto 1. aprila, ko je veliki zaboj bil postavljen ob transformatorski postaji pod vznožjem radgonske cerkve. Kljub temu, da Saubermacher in tudi Komunala Radgona izvajata ločeno zbiranje papirja, so številni Radgončani in okoličani tudi tokrat pripeljali kar veliko papirja na „skavtsko“ zbirno mesto. Sicer pa, čeprav je v radgonskem skavtskem združenju tudi nekaj članov iz sosednjih občin, jih le občina Gornja Radgona finančno podpira.
Dodajamo še, da je bilo združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj ustanovljeno v letu 1990. V Sloveniji je v skavtsko združenje vključeno okrog 5.200 članov in članic. Skavti v starosti 6 do 7 let nosijo ime bobri in bobrovke, med 8 in 10 let volčici in volkuljice, med 11 in 15 let so izvidniki in vodnice med 16 in 21 let so popotnice. Sicer pa, če se želiš pridružiti skavtom ni pogoj, da si veren. „Skavti spoštujemo mišljenje in prepričanje vsakega posameznika in nikomur ne vsiljujemo drugačnega mnenja. Skavtski program pa zajema tudi duhovno rast članov, kjer od vsakega člana pričakujemo, da ta del tudi sprejema in se ga udeležuje. Večina skavtskih aktivnosti se odvija na prostem. Tudi pozimi in tudi ob slabem vremenu. Vsaka skavtska skupina pa ima tudi posebej urejen prostor, ki ga imenujemo skavtska soba in kjer tudi potekajo srečanja. Ta soba se lahko nahaja v občinskih prostorih, v prostorih župnije, včasih celo pri komu doma. V cerkvi se skavti srečamo pri sveti maši, ta lahko poteka tudi v narav. Kolikokrat skavt prosi boga, da bi ga denimo njegova simpatija opazila in pa kako pogosto voditelji molijo za svoje skavtske varovance, ne vemo. Molitev pri skavtskih aktivnosti je del vsakdana. Je pozdrav jutru in refleksija dneva. Je zahvala za hrano pred obroki in prošnja, da se naše srečanje dobro izteče. Trenutek, za katerega nam nikoli ni škoda odmeriti tistih nekaj minut. Težko pa rečemo, koliko časa posamezna skupina nameni molitvi, saj je ta le en del naših skavtskih aktivnosti, spoznavanja preživetja v naravi, učenja skavtskih veščin, služenja v družbi,“ poudarjajo v slovenskem skavtskem združenje.
Ob tem kaže omeniti, da se radgonski skavti srečujejo v Trstenjakovem domu ob župnišču, ali pa na bližnjem dvorišču. (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič