Dolgotrajna oskrba v Sloveniji je s 1. decembrom 2025 vstopila v svojo polno operativno fazo. Gre za nov steber socialne varnosti, ki starejšim in tistim, ki potrebujejo pomoč, omogoča dostopnejše storitve ne glede na njihovo premoženjsko stanje. Pomembno je, da se dolgotrajna oskrba danes dejansko izvaja: vstopne točke delujejo, odločbe se izdajajo, v domovih za starejše je sistem že zaživel, e-oskrba se izvaja, oskrbovalci družinskega člana delajo in storitve se postopno širijo tudi na dolgotrajno oskrbo na domu.
Kako poteka?
Sistem temelji na obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, za katerega so se prispevki (1 % od plače/pokojnine) začeli zbirati julija 2025. Postopek vključitve vključuje oddajo vloge na pristojnem Centru za socialno delo (CSD). Svetovalec izvede oceno opravičenosti vas obišče na domu in na podlagi vprašalnika določi kategorijo (od 1 do 5). Skupaj s koordinatorjem pa se pripravi osebni načrt in določi storitve, ki jih posameznik potrebuje.
Izbirate lahko med štirimi glavnimi oblikami:
- Oskrba v instituciji (domovi za starejše).
- Oskrba na domu (pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih).
- Oskrbovalec družinskega člana (sorodnik, ki za nego prejema plačilo).
- Denarni prejemek (mesečni znesek, če si oskrbo organizirate sami).
Število uporabnikov
Sistem je ob prehodu v novo leto dosegel visoko stopnjo vključenosti. Podatki so za začetek leta 2026. V okviru institucionalne oskrbe je v sistem vključenih več kot 20.000 stanovalcev domov za starejše (skoraj 99 % vseh stanovalcev). Na področju E-oskrbe, tj. brezplačni sistem »gumba za pomoč« uporablja približno 6.000 ljudi. E-oskrba je v letu 2025/2026 postala standardni del paketa dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji je za upravičence po zakonu popolnoma brezplačna. Oskrbovalci družinskih članov: Okoli 2.000 oseb so t. i. oskrbovalci družinskih članov, ki opravljajo to vlogo in za to prejemajo nadomestilo. K temu moramo prišteti še prejemnike denarnih dodatkov in pomoči na domu. S tem se skupno število vseh prejemnikov različnih oblik pomoči giblje okoli 77.000.
Koristi za starejše in njihove svojce
| Za starejše (uporabnike) | Za svojce (družinske člane) |
| Nižje položnice v domovih: Stanovalci plačajo le nastanitev in hrano, stroške nege pa krije zavarovanje. Prihranki so od nekaj deset do 800 € mesečno. | Finančna razbremenitev: Svojcem ni več treba doplačevati visokih zneskov za oskrbo staršev v domovih. |
| Brezplačna E-oskrba: Večja varnost na domu (avtomatski klic ob padcu). | Status oskrbovalca: Svojec, ki pusti službo za nego bližnjega, prejme plačilo (120 % minimalne plače) in plačane prispevke. |
| Ohranjanje samostojnosti: Več ur pomoči na domu omogoča daljše bivanje v domačem okolju. | Nadomestna oskrba: Pravica do 21 dni letnega dopusta za oskrbovalca, ko za starejšega poskrbi institucija. |
| Dostojanstvo: Sistem zagotavlja pravice na podlagi potreb, ne le na podlagi debeline denarnice. | Manj administracije: Jasnejše poti do pomoči preko vstopnih točk na CSD. |
Največja novost leta 2026 je omejitev stroška standardne namestitve v domu, ki ne sme presegati višine zajamčene pokojnine (trenutno okoli 782 €), kar preprečuje, da bi ljudje zaradi bivanja v domu obubožali.
Uvedba sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji ni bila le administrativna sprememba, temveč zgodovinski premik v slovenski socialni politiki. Po več kot 20 letih poskusov in usklajevanj je Slovenija končno dobila sistemski okvir, ki sledi sodobnim evropskim standardom. Osrednji dokument je Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), ki je bil sprejet julija 2023, v celoti pa se je začel izvajati v letih 2024 in 2025. Namen zakona je, da se vzpostavi dolgotrajno oskrbo kot nov steber socialne varnosti (poleg pokojnin, zdravstvenega in brezposelnega zavarovanja). Prej je bila oskrba razdrobljena med zdravstveni in socialni sistem, kar je povzročalo neenakost. Zakon uvaja obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo (od 1. julija 2025), ki znaša 1 % za delavce, 1 % za delodajalce in 1 % za upokojence. S tem se zagotavlja stabilen vir sredstev, neodvisen od državnega proračuna. S sprejetjem tega zakona je slovenska politika priznala, da skrb za starejše ni več le zasebna ali družinska dolžnost, temveč družbena odgovornost. Na tem področju je bilo zaznati veliko nezadovoljstva, predvsem s strani gospodarskega sektorja. Ključni cilj pa je, da se omogoči starejšim, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, in hkrati zagotoviti, da bivanje v domu za starejše ne postane finančno breme, ki bi vodilo v revščino.
Pogled v dolgotrajno oskrbo na področju EU
Slovenija se s tem sistemom približuje razvitim evropskim državam, vendar so med članicami EU še vedno velike razlike. Skandinavski model (npr. Švedska, Danska) temelji na visokih davkih in univerzalni dostopnosti. Skoraj vsa oskrba je javno financirana, poudarek pa je na izjemno močnih storitvah na domu. Kontinentalni model (npr. Nemčija, Avstrija, zdaj tudi Slovenija) Temelji na socialnem zavarovanju. Nemčija je bila pionirka, saj je že leta 1995 uvedla obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, po kateri se je delno zgledovala tudi Slovenija. Za sredozemski model (npr. Italija, Grčija, Španija) pa je tradicionalno močna vloga družine. Država nudi predvsem denarne prejemke, s katerimi si družine same kupijo storitve (pogosto prek najemanja tuje delovne sile na domu). Evropska komisija je leta 2022 sprejela strategijo, ki spodbuja vse članice, da zagotovijo dostopno, cenovno ugodno in kakovostno oskrbo. Slovenija je z novim zakonom ena redkih držav, ki je v zadnjem obdobju naredila tako velik korak k uresničevanju teh evropskih ciljev.
Namesto zaključka
Danes je že več kot 22 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let, do leta 2050 pa bo starejša kar tretjina prebivalstva. Zavedati se moramo (prav vsi, od zaposlenih do upokojencev), da brez urejenega sistema dolgotrajne oskrbe družba preprosto ne more več delovati humano, pravično in na dolgi rok niti finančno vzdržno. S staranjem družbe prihaja več kroničnih bolezni, več funkcionalnih omejitev in več ljudi, ki ne zmorejo več samostojno skrbeti zase. Hkrati pa se krči tradicionalni družinski okvir, ki je to breme nekoč nosil. Družine so manjše, generacije se številčno krčijo, ženske so zaposlene, otroci pogosto živijo daleč stran, življenjska doba pa se podaljšuje. Tako fizična kot finančna zmožnost družin, da same nosijo to breme, pa se izčrpava. Z dolgotrajno oskrbo smo na dobri poti, da smo starejšim stopili naproti in jim pomagamo. (Zbral in uredil: Doc. dr. mag. Bojan Macuh)
