Pred več kot sto leti v Neaplju uvedena kava sospeso oz. kavo na zalogo; Kje na svetu popijejo največ kave? Slovenija na presenetljivem mestu…
Če kdo misli, da je kriza in stiska ljudi nastala v novejšem času, se krepko moti, saj so tudi naši predniki iz bližnje in daljne preteklosti živeli v pomanjkanju in zlasti v materialnih stiskah. Vseeno naj ne bi bilo toliko tarnanja in ljudje naj bi bili bolj zadovoljni in skromni. V prilog temu govori tudi primer iz Neaplja, kjer so že pred sto dve leti po kavarnicah in barih uvedli plačilo kave v naprej tistim, ki si tega poživila niso mogli privoščiti. Šlo je za to, da se plačata dve kavi, popije pa se ena. Druga je namenjena neznancu, ki si toplega napitka ni mogel privoščiti. Ta način naročanja kave nosi ime sospeso oz. kava na zalogo. Tudi po nekaterih lokalih po Sloveniji so bili uvedeni takšni načini plačila kave, ponekod imajo takšno prakso tudi danes. Sicer pa je kava drugo največje trgovano in izvozno blago na svetu. Le nafta presega količino kave, s katero se danes trguje v svetu. Vsako leto se namreč na svetu popije nad 400 bilijonov (400.000.000.000.000) skodelic kave. Največje države pridelovalke kave so: Brazilija, Vietnam, Kolumbija, Indonezija, Mehika in Honduras.
Dodajmo še podatke o tem koliko kave popijemo v posameznih državah. Svetovna statistična organizacija (World of Statistics) je namreč objavila seznam držav, kjer se na leto popije največ kilogramov kave na prebivalca. Največ se je popije v Evropi, zlasti v Skandinaviji, zelo visoko na tej lestvici je tudi Slovenija, se je uvrstila na peto mesto – letno se v naši državi popije približno 6,1 kilograma kave na prebivalca. Na prvem mestu je Finska, kjer se letno popije kar 9,6 kilograma kave na prebivalca. Sledijo Norveška s 7,2 kilograma, Nizozemska s 6,7 in Švedska s 6,5 kilograma. V prvi deseterici je tudi Avstrija, kjer se na leto popije 5,5 kilograma kave na prebivalca, eno mesto nižje – na sedmo mesto – pa se je uvrstila Srbija s 5,4 kilograma kave na prebivalca. Sledita Danska in Nemčija, vsaka z več kot 5 kilogrami kave na leto ter Belgija s 4,9 kilograma kave. Od držav na območju Balkana se je na 12. mesto uvrstila Bosna in Hercegovina s 4,3 kilograma kave na prebivalca, Hrvaška pa se je znašla na 15. mestu s 3,8 kilograma kave na prebivalca. Zadnje mesto je medtem na seznamu zaseda Nigerija z 0,03 kilograma kave.
Manj znano o kavi: Kava je takoj za surovo nafto na seznamu dobrin, s katerimi največ trgujemo
Legenda pravi, da so kavo odkrili pastirji koz v Etiopiji, ko so opazili, da so koze po uživanju kavnih plodov postale zelo živahne. Preden smo kavo kuhali, so afriška ljudstva zmlete kavne plodove zmešala z živalsko maščobo za energijske prigrizke. Kavovec zraste do 15 metrov visoko in živi do 50 let. Kofein je odkril Friedlieb Ferdinand Runge, nemški kemik, potem ko mu je škatlo kavnih zrn podaril Johann Wolfgang von Goethe, ki jih je kot delikateso tudi sam dobil v dar iz Grčije. Kofein v čisti obliki ima obliko belega prahu brez vonja, a močno grenkega okusa. Ena skodelica espressa vsebuje od 51, pa vse do 322 miligramov kofeina. Kava je takoj za surovo nafto na seznamu dobrin, s katerimi največ trgujemo. Največ kave na dan spijejo Finci, kar 4 skodelice na osebo na dan. Kavo sestavlja več kot 1000 kemičnih spojin in je tako eden najbolj kompleksnih napitkov. Kofein blokira adenosin ali kemikalijo »zaspanosti« in nas tako naredi bolj budne. Za veliko ljudi kava predstavlja največji vir dnevne doze antioksidantov. NASA je razvila posebno oblikovano skodelico samo zato, da lahko astronavti tudi v vesolju srkajo espresso. Najdražja kava na svetu se imenuje Kopi Luwak in je narejena iz kavnih plodov, ki jih najprej pojejo, prebavijo in nato izločijo cibetovke, kuni podobne živali. Tudi čebelice imajo rade kavo! Privlačijo jih kavni cvetovi, ki prav tako vsebujejo kofein, ki naj bi prispeval k boljšemu spominu čebel.
Nasveti o kavi:
Kaj pomenijo oznake glede stopnje praženja?
Light Roast: Polna aroma, najvišji delež sadnih kislin, več sladkobe, manj polno telo. Primerno za filter kavo.
Medium Roast: Poudari karakteristike kavnih zrn, bolj karamelizirana aroma, srednje sladka z manj kislin in srednje močnega telesa. Primerno za filter kavo in kavne napitke na osnovi espressa.
Dark Roast: Bolj grenka, sladkorji so popolnoma karamelizirani, zato je manj sladka. Komaj opazne kisline, intenziven okus, močno telo, ostrejša aroma. Primerna za kavne napitke na osnovi espressa.
Kako se sorte kave razlikujejo med seboj?
Ločimo štiri kavne sorte: Arabica, Robusta, Liberica in Excelsa. Med 60 in 70 odstotki kavne proizvodnje predstavlja kava iz zrn vrste Coffea arabica. Gojijo jo predvsem v Afriki in južni Ameriki, najboljša zrna pa prihajajo iz Kenije in Tanzanije. Danes sta najpomembnejši pridelovalki arabice Brazilija in Kolumbija, sledijo pa Kostarika, Mehika in Gvatemala.
Kavo iz zrn vrste Coffea canephora imenujemo tudi robusta, predstavlja pa 30-40 % kavne pridelave v svetu. Vsebuje več kofeina in jo pogosto uporabljajo kot cenejši nadomestek v komercialnih kavnih mešanicah. Ima močnejši okus, brez dodatkov pa je zaradi izrazite grenkobe skoraj nepitna. Najpomembnejše pridelovalke robuste so Indonezija, države Zahodne Afrike, Brazilija in Vietnam.
Vrsti Liberica in Excelsa sta manj pomembni vrsti, saj predstavljata manjši delež pridelave kave v svetu, le 1 %. Izhajata iz Liberije in Sudana.
Kako shranjujemo kavo?
Kava nase veže vlago iz ozračja, zato jo shranjujemo dobro zaprto v suhem prostoru. Občutljiva je na temperaturo, za shranjevanje je primerna sobna temperatura med 20 in 25 stopinj Celzija. Pomembno je, da kavo shranjujemo v prostoru, kjer ni drugih vonjav, saj se jih sicer lahko navzame.
Katero je najboljše mleko za kavo?
Najboljše mleko za kavo je kravje mleko z dovolj maščobe, saj je maščoba nosilec okusa. Polnomastno mleko tako bolje “nosi” aromo kave. Maščoba je, skupaj z beljakovinami, pomembna tudi za kakovost pene na vaši kavici.
Kaj pa rastlinske alternative mleku?
Zaradi manjše vsebnosti maščob so rastlinski nadomestki mleka manj primerni in lahko okus kave preveč razredčijo. Prav tako rastlinske alternative iz oreškov in žit ne vsebujejo dovolj maščob in beljakovin za lepo peno, zato jih je treba v rastlinske nadomestke mleka, ki jih uporabljajo bariste, dodajati. Riževo mleko se tako sploh ne peni, pena ovsenega mleka zelo hitro razpade, izjema pa je sojino mleko, ki vsebuje dovolj beljakovin za stabilno peno.
