Pol stoletja obstoja in uspešnega delovanja so obeležili upokojeni policisti
Prav prijetno je bilo v veliki dvorani Gledališča Park v Murski Soboti, kjer je potekala slovesnost na kateri je Klub Maksa Perca upokojenih delavcev organov za notranje zadeve MS obeležil 50 let delovanja. Pol stoletja obstoja in delovanja je vsekakor jubilej, ki je hvalevreden, saj kaže, kako pomembna je skrb za generacije, ki so policijo gradile pred desetletji. „Naši upokojenci in upokojenke ste ljudje, ki ste velik del življenja podarili naši instituciji. Ste del generacije, ki je do slovenske policije čutila resnično pripadnost, v svoji dolgoletni karieri pa ste preživeli marsikaj, od kriznih negotovih časov do burnih demokratičnih procesov. Pripadate generaciji, ki je sooblikovala novo, sodobno policijsko organizacijo,“ je uvodoma dejala voditeljica programa Suzana Rauš, tiskovna predstavnica PU MS. Med številnimi člani kluba, je na proslavi bilo tudi veliko gostov, med njimi tudi podžupan MO MS, dr. Timi Gomboc, ki je po pozdravnem nagovoru slavljencem podelil posebno priznanje.
Sodelovanje med Klubom Maksa Perca in murskosoboško policijsko upravo je na visoki ravni. Člani kluba v svoje dejavnosti vključujejo tudi aktivno zaposlene. To spodbuja medgeneracijsko solidarnost in prispeva k prenosu bogate policijske dediščine na aktivne policistke in policiste ter ostale zaposlene. To je v svojem nagovoru poudaril tudi direktor PU MS Damir Ivančić, v imenu Ministrstva za notranje zadeve pa je prisotne pozdravila in pohvalila delo kluba, državna sekretarka Helga Dobrin. Poslanstvo Klubov Maksa Perca po vsej Sloveniji je povezovanje, druženje in uresničevanje skupnih interesov upokojenih delavcev in ob tem promocija in širjenje varnostne kulture. V tem imenu je prisotne nagovoril Jožef Grah, predsednika Zveze klubov upokojenih delavcev MNZ Maksa Perca Slovenije. Pisalo se je leto 1973, ko je bil ustanovljen Klub Maksa Perca MS. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil Marjan Horvat, sedanji predsednik, ki je prisotne popeljal skozi pet desetletij klubskega delovanja.
Seveda pa ni šlo samo s podeljevanjem priznanj in nagovori, temveč je dogajanje bilo tudi glasbeno obarvano. Tako je zapel Mešani pevski zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote, ki deluje že od leta 1967. 20 pevk in pevcev druži veselje do petja, prijateljstva in želja po novih izzivih. Svojo ustvarjalnost delijo tudi z drugimi zbori, saj se udeležujejo različnih nastopov, revij, koncertov in tekmovanj. Pevka v zboru je tudi Dragica Rumež, članica Kluba Maksa Perca. Od leta 2012 pa zbor vodi Tomi Bušinoski. Svoj delež je dodal tudi mladi Luka Kumer, učenec pozavne in evfonija na Glasbeni šoli MS, tudi članu Pihalne godbe Bakovci, pod mentorstvom prof. Marka Slaviča in ob spremljavi na klavirju prof. Fada Azzeh, Zraven je bil tudi kvintet »Klopotec« Kapela, ki ga vodi Anton Divjak, v sestavi kvinteta pa je tudi član Kluba Maksa Perca MS Albin Marinič. Tudi oni so zapeli nekaj skladbic, svoje pa so dodali še odlični glasbeniki Policijskega orkestra.
V okviru praznovanja so podelili tudi nekaj priznanj oz. Zlatih plaket, ki sta jih podeljevala predsednik Zveze Jožef Grah in predsednik Kluba Maksa Perca MS Marjan Horvat. Zlate plakete, ki se podeljujejo za posebne zasluge pri delovanju kluba in s svojim delom bistveno prispevajo k uspešnemu delovanju kluba, so prejeli štirje dosedanji, še živeči, predsedniki kluba, in sicer: Miroslav Cizej (predsednik kluba od leta 1977 do leta 1981), Ladislav Bagladi (2003 – 2007), Milan Hhorvat (2007 – 2011) in Marjan Horvat (2011 -). Predsednik Kluba upokojenih delavcev MNZ Maksa Perca Maribor, Mirko Ploj je podelil priznanje oz. zahvalo sosedom iz Pomurja, za dobro sodelovanje.
Pol stoletja Kluba Maksa Perca MS
V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor aktualnega predsednika kluba Marjana Horvata:
Klub Maksa Perca MS združuje upokojene delavce notranjih zadev Murska Sobota in je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve in policije, ki se združujejo zaradi uresničevanja skupnih interesov. V našem klubu poteka organizirano delovanje vseh članic in članov, kateri so svojo aktivno življenjsko obdobje preživeli na različnih delovnih mestih in področjih dela v PU MS (pred tem UJV, UNZ MS) ali na drugih območjih, sedaj pa živijo na območju Pomurja. V naš kljub je vključen del upokojencev, saj je trenutno vključenih v klub 108 članov oz. 23 manj kot pred desetimi leti. Večina oz. 83 % je članov in 16 % članic. Povprečna starost je 70 let s tem, da članice posebej ne izstopajo in smo enostavno enakopravni. Najstarejši član je Miroslav – Miro Cizej, kateri je tudi med nami in bo v kratkem praznoval 97 let, med članicami pa je najstarejša Anica Domjan, ki je pred dnevi praznovala 94 let.
Če se ozremo v zgodovino našega kluba moramo ugotoviti, da je ustanovitev kluba, gibanje članstva in starostna struktura članov pogojeno z spremembami v družbi, kar so pogojevale tudi hkratne reorganizacije služb organov za notranje zadeve. To je pogojevalo tudi različna predčasna upokojevanja, predvsem v letu 1970, ko so nastale velike spremembe v takratni službi državne varnosti. Največ teh sprememb je bilo v Ljubljani, kjer se je tudi porodila ideja o združevanju upokojencev in ustanovil se je prvi klub upokojenih delavcev ONZ. Klub se je poimenoval po narodnem heroju Maksu Percu, ki je padel 1.4.1945 v vojni operaciji na Vojskem.
Kljub zgodovinskim dejstvom in nekaterim različnim interpretacijam, se je ime naših klubov in Zveze obdržalo še danes, v obdobju zadnjih nekaj let pa so bila različna prizadevanja za spremembe na nivoju Zveze Klubov Maksa Perca Slovenije, vendar se pojavljajo različne ovire za spremembe. Ker se je število članstva v upokojenskih vrstah širilo na celotnem območje Slovenije, so se prvotno začele organizirati sekcije oz. klub v Ljubljani. Za območje Pomurja se je sekcija ustanovila 1.10.1971 kot sekcija pri sindikatu, vendar, ker pa taka oblika organiziranja ni imela pravne podlage za samostojno delovanje, so sekcije nasledili Klubi po vseh takratnih sedežih uprav v Sloveniji.
Za območje Pomurja je bil ustanovni občni zbor 26.1.1973 , kljub temu pa je ostalo sodelovanje z drugimi klubi, kateri so se povezali v Zvezo Klubov Maksa Perca dne 14.12.1982. Taka organiziranost je še sedaj in skozi celotno obdobje se članstvo številčno in strukturno spreminja glede na družbenopolitične spremembe in hkratne spremembe v organih za notranje zadeve oz. policiji. Večkrat v različnih tematikah radi rečemo »zgodovina se ponavlja«! Tudi v naših vrstah je tako, saj ob različnih spremembah v družbi tudi na področju našega delovanja in življenja nastajajo spremembe ter različna pojmovanja in vrednotenja področja varnosti oz. notranjih zadev, saj so nas različni ukrepi v zadnjem obdobju v dokajšnji meri prizadeli, ne samo na finančnem, ampak tudi na moralnem področju. Skozi 50 let delovanja je potrebno omeniti tudi, da smo prvotno tradicionalno skupaj z aktivnimi delavci organov za notranje zadeve praznovali kot dan varnosti 13. maj kot spomin na ustanovitev oddelka za zaščito naroda (OZNA) leta 1944. Teh praznovanj se spominja še veliko sedanjih članov, od leta 1991 pa dan policije praznujemo 27. junija. Sprememba je nastala v spomin na osamosvojitveno vojno, ko se je odločalo o prihodnosti slovenskega naroda in države in so bili policisti v prvih vrstah, ki so se uprle agresiji jugoslovanske armade, ki je hotela s vojaško operacijo zaustaviti razvoj dogodkov in sta 27. junija 1991 na mejnem prehodu Holmec življenje izgubila dva policista.
Čeprav smo v preteklih 50-letih doživljali različne spremembe v družbi in službi, so se le-te kazale tudi v našem klubu skozi različne aktivnosti, najbolj pa seveda pri vodstvu kluba. Prvi predsednik je bil Jože Koračin, katerega je zamenjal Ivan Ferbežar, zatem pa so sledili Miroslav Cizej. Zatem so se vrstili predsedniki Teodor Radulovič, Viljem Peček, Viljem Čerpnjak, Roman Vergan, Mladen Simič, Marjan Pahor, Ladislav Bagladi, Milan Horvat in zadnji jaz Marjan Horvat. Oba sva tudi danes aktivna, saj je Milan Horvat podpredsednik našega kluba, kakor tudi Zveze klubov Maksa Perca Slovenije. Seveda so pomembno vlogo opravljali tudi vsakokratni tajniki kluba, in sicer je bila prva tajnica Zdenka Požar, danes pa je tajnica Milena Majcenič. Vsako združenje ali društvo pa ima tudi finančno poslovanje in prvi blagajnik je bil Vili Vidic, danes se s problemi minimalnega financiranja ukvarja Cvetka Temlin. Glede financiranja naših klubov je značilno, da je osnovni vir dohodka članarina. Pri tem sem zasledil neverjetno primerjavo – namreč ob ustanovitvi je bila članarina 12 dinarjev, danes pa je 12 €, torej zgodovina se ponavlja. Seveda pa se je tudi financiranje odražalo z stanjem in položajem varnostnih organov, posebej še milice oz. policije v družbi in nikoli ni bil konflikt interesov takšen kot je v zadnjih letih in še danes.
Osnovne dejavnosti Kluba so: Povezovanje in sodelovanje na vseh področjih življenja v t. i. tretjem življenjskem obdobju, predvsem pa skupna družabna srečanja in praznovanja, športna srečanja, kulturna udejstvovanja, promocija policije; organizacija izletov ter obiskovanje kulturnih in drugih znamenitosti Slovenije; po potrebi nudenje socialne pomoči svojim članom; organizacija športnih dejavnosti primernih za upokojence; organizacija srečanja članov Zveze klubov Maksa Perca Slovenije; po potrebi nudenje pomoči članom na področju uveljavljanja njihovih pravic; sodelovanje z sorodnimi društvi v regiji; sodelovanje z aktivnimi delavci notranjih zadev ter PU MS, društvom Sever, društvom IPA in sindikatom ter ohranjanje pozitivne zgodovinske tradicije organov za notranje zadeve.
V preteklih 50-letih smo poleg poklicnih doživljali tudi številne družbene, varnostne in življenjske spremembe in tako kot naš klub ima tudi vsak posameznik svojo zgodovino. Na tem področju smo zelo zadovoljni, da smo lahko sodelovali pri nastajanju različnih zbirk za ohranjanje zgodovine in se zahvaljujemo vodstvu PU MS in Policijskemu veteranskemu društvu Sever za Pomurje, posebej še direktorju, Damirju Ivančiću in predsedniku Dragu Ribašu s sodelavci. Omenil sem že, da smo v preteklih 50-letih preživljali in doživljali različne aktualne dogodke v družbi in tudi danes ni nič drugače. Seznanjeni smo sicer z varnostno problematiko, vendar velikokrat bolj spremljamo in čutimo krizo države in politike, saj le-to čutimo tudi mi sami, ki spadamo v populacijo v »tretjem« življenjskem obdobju. To se kaže z našim položaju znotraj varnostnih organov, položajem v družbi in življenju na splošno. Tudi na tem področju se zgodovina ponavlja, saj sem v zgodovinskih zapisih zasledil problem zagotavljanja prostorov za delovanje že v času ustanovitve in danes se ukvarjamo s podobnimi problemi, čeprav osnovne pogoje za delovanje imamo, kar pa je zelo različno med posameznimi klubi Zveze KMP Slovenije.
V preteklih 50 letih je bilo sodelovanje z vodstvi posameznih uprav dobro, kakor tudi z stanovskimi društvi v regiji in državi. Spremembe na tem področju pa so nastale z osamosvojitvijo Slovenije, saj je bilo potrebno nadaljevati sodelovanje z stanovskimi društvi v tujini in naš klub uspešno sodeluje z stanovskim društvom Velika Kaniža na Madžarskem in Čakovcem ter Varaždinom na Hrvaškem. Ob obletnicah pa običajno tudi ugotavljamo kdo je najzaslužnejši za uspešno delo v neki sredini. Zaslužni smo vsi člani našega kluba in tudi tisti upokojenci, ki se iz različnih razlogov ne želijo včlaniti v klub, saj smo bili nekoč vsi sodelavci in medsebojno sodelovanje poteka še naprej na različnih področjih našega delovanja v tretjem življenjskem obdobju. Zaradi tega bomo danes podelili priznanja tistim, ki so vodili naš klub v preteklosti, druga priznanja in zahvale pa bodo podeljena članom in simpatizerjem na zboru članov v tem letu. Tudi pri tem naj uporabim še prispodobo – vsaka krogla ne zadene prave tarče in tako je tudi pri priznanjih, vedno lahko izostane še kdo, ki bi si ga zaslužil.
Spoštovane članice in člani, spoštovani sodelavci, spoštovani gosti, spoštovani prijatelji sorodnih društev. Zahvaljujem se vam za vašo pomoč in sodelovanje ter vašo udeležbo na današnji slovesnosti. (Marjan Horvat, predsednik KMP MS)
