Policisti opozarjajo, da je dimnikarjem nujno omogočiti preglede dimnikov
V minulih januarskih dneh so pomurski gasilci vsaj štirikrat posredovali pri gašenju dimniških požarov, nazadnje minuli četrtek, ko je zagorelo na Vaneči v občini Puconci. V večini omenjenih dimniških požarov, ko v dimniku pride do vžiga saj, ni materialne škode, toda včasih se požar lahko tudi razširi in ni redkost, ko nastane za več deset tisoč materialne škode. Po mnenju strokovnjakov je v zadnjem času več tovrstnih požarov tudi zaradi omejitve gibanja, oziroma karantene, ko je večina ljudi doma in tudi kurjenje je nujno. Zato je neobhodno dimnikarjem omogočiti preglede in čiščenje dimnikov.
Kot je povedala Suzana Rauš, tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, so pomurski policisti v letu 2020 obravnavali „le“ sedem dimniških požarov, leto prej pa samo enega. Največ takšnih požarov beležijo v decembru in januarju, ko je kurjenje običajno najbolj intenzivno. „Ker se nizke temperature nadaljujejo se s tem podaljšuje tudi kurilna sezona, z njo pa tudi možnost dimniških požarov. Čeprav so požari v dimniku zaradi uporabe naprednih materialov vse redkejši, pa še vedno obstaja možnost, da ogrozijo vaše premoženje. To še posebej velja, če je
vaš dimnik star ter zidan samo z opeko. Če se požar iz dimnika razširi še na druge dele hiše, so posledice lahko tragične, saj dimniški požari ponavadi poškodujejo dimniško konstrukcijo, uničijo domove in premoženje, poškodujejo pa tudi ljudi in celo terjajo žrtve. Na požar v dimniku kažejo različni pokazatelji, kot so, da se iz dimnika kadi črn dim, leteče iskre ali manjši plameni. Dimniški požar spremlja tudi vse glasnejše prasketanje, vroče rozete, slabše izgorevanje, smrad v hiši, vroče stene dimnika itd.“ pravi Suzana Rauš.
Ponudila je tudi nekaj nasvetov kaj lahko storimo, da do dimniškega požara ne bo prišlo, in sicer: Kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca oz. predpisi; Pri postavitvi kurilne naprave in dimnika upoštevajte zahtevane odmike od gorljivih snovi; Tla in stene okoli kurilne naprave morajo biti iz negorljivih materialov; Kurilna naprava naj bo, glede na vrsto goriva, priključena na ustrezen dimnik; če kurite z drvmi, za kurjenje uporabljajte suh les; podstrešje naj bo pospravljeno, v bližini dimnika ne hranite stvari, ki lahko zagorijo; Kurilna naprava in z njo povezani dimni vodi, zračniki, pomožne naprave naj bodo redno pregledani in čiščeni, skladno s predpisi, ki urejajo dimnikarsko službo…
Kako ukrepati, če pride do dimniškega požara?
V primeru požara takoj pokličite številko 112 in sporočite potrebne podatke; O požaru obvestite stanovalce sosede, da zapustijo stanovanje, saj je nevarnost za nastanek strupenega ogljikovega monoksida zelo velika; Če je v prostoru dim, vanj ne vstopajte; Gasilcem omogočite dostop; Odstranite vse gorljive predmete iz bližine dimnika; Ognja v dimniku nikoli ne gasite z vodo, saj je to zelo nevarno. Voda ob razbeljenih stenah dimnika se namreč upari in poveča svojo prostornino, zaradi česar lahko dimnik eksplodira; Ne odpirajte dimniških vratc; Če je prišlo do dimniškega požara, v kurilni napravi ne kurite; Po požaru nadzirajte temperaturo zunanje stene dimnika še vsaj nekaj ur; Po požaru mora dimnikar pregledati dimnik v celoti, saj je velika verjetnost, da je požar pustil posledice na tuljavah ali stenah dimnika.
Iz PGD Gornja Radgona, kjer se sprašujejo, zakaj bi tvegali, da v dimniku zagori, poudarjajo, kako se med kurilno sezono poveča število dimniških požarov. „Če se požar iz dimnika razširi na stavbo, so posledice lahko tragične. Če v kurilni napravi trdno gorivo zgoreva nepopolno, dimni plini vsebujejo tudi saje in nezgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, na primer dimnih plinov, se vžgejo in gorenje oblog pomeni dimniški požar. Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Zato dimniški požar najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo bobnenje. Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim“, poudarja Tomaž Munda, predsednik PGD Gornja Radgona, ki svetuje, da kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje.
Ob tem je potrebno preprečiti nalaganje gorljivih oblog v dimniku, če pa se že nabirajo, jih je treba odstraniti; Zagotoviti je treba takšno zgorevanje, da saje in smola sploh ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar zagotovimo s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom; Kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave je treba redno pregledovati in vzdrževati; V kurilni napravi kurite samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa ne odpadkov. Kurite s suhim lesom, sušenim na zraku, polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba skladno z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča…Upoštevati je treba, da je temperatura gorenja saj in smol v dimniku lahko tudi višja kot 1000 stopinj Celzija; Dimniškega požara ne gasite z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot tudi dimnik. Ne odpirajte dimniških vratc, saj je velika nevarnost, da ogenj in dim izbruhneta v prostor. Dimniški požar naj omejijo in, če je treba, pogasijo gasilci. Gašenje dimniškega požara je zahtevno. Če ni večje nevarnosti za poškodbe dimnika in požar na stavbi, lahko zgorevanje oblog nadzoruje dimnikar, ki je sicer usposobljen za izžiganje gorljivih oblog v dimniku; ne vstopajte v zadimljene prostore, saj se lahko zastrupite z dimnimi plini, predvsem s CO, zaradi pomanjkanja kisika v zraku lahko pride do zadušitve.
Po končanem zgorevanju oblog v dimniku je treba dimnik na kritičnih mestih, še posebej na prehodih skozi gorljive strope in streho, ob gorljivih oblogah dimnika ipd., nadzorovati še nekaj ur, dokler se vsi deli in površine dimnika ne ohladijo pod mejno temperaturo vžiga, to je pod 85 stopinj Celizija.
