Zlata plaketa Pravne fakultete UM za življenjsko delo dr. Ludviku Toplaku
Prof. dr. Ludvik Toplak je prejemnik zlate plakete za življenjsko delo Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Na nedavni slovesnosti ob 45. Dnevu univerze je na predlog Pravne fakultete naziv zaslužni profesor pridobil tudi Ludvik Toplak, sicer nekdanji mariborski rektor, ki se je tudi zahvalil v imenu vseh prejemnikov nagrad. „Že 45 let univerza izpolnjuje svojo lokalno, nacionalno in mednarodno poslanstvo. To potrjujejo uspešni diplomanti v praksi, bibliografija in mednarodne lestvice univerz,“ je med drugim v zahvali v imenu vseh nagrajencev, dejal Toplak in spomnil, da je UM nastala in rasla iz potreb gospodarstva.
V obrazložitvi visoke nagrade je med drugim zapisano, da je prof. dr. Toplak s svojim delovanjem pomembno zaznamoval nastanek in razvoj Pravne fakultete Univerze v Mariboru (PF UM). Je eden od ustanoviteljev Društva diplomantov Višje pravne šole, ki je leta 1975 vodilo pobudo za uvedbo druge stopnje študija prava v Mariboru. Kot rektor Univerze v Mariboru med letoma 1993 in 2002 je dr. Toplak odločilno prispeval k preoblikovanju univerze v sodobno, raziskovalno usmerjeno visokošolsko ustanovo. Rektorju Univerze Alma Mater Europaea, zaslužnemu profesorju dr. Ludviku Toplaku, dolgoletnemu pedagogu, nekdanjemu rektorju Univerze v Mariboru in veleposlaniku Republike Slovenije pri Svetem sedežu, je zato PF UM ob letošnjem prazniku fakultete podelila zlato plaketo za življenjsko delo. „Prof. dr. Ludvik Toplak je s svojim delovanjem pomembno zaznamoval nastanek in razvoj PF UM. Je eden od ustanoviteljev Društva diplomantov Višje pravne šole, ki je leta 1975 vodilo pobudo za uvedbo druge stopnje študija prava v Mariboru. Njegova odločnost in vizija sta bila ključni, da je Skupščina Republike Slovenije julija 1990 sprejela zakon o ustanovitvi Visoke pravne šole Univerze v Mariboru, predhodnice današnje Pravne fakultete. Dr. Toplak je vodil prizadevanja za ustanovitev šole in tudi sejo Skupščine, na kateri so mnogi ustanovitvi nasprotovali. Brez njegovega vztrajnega delovanja in poguma Visoka pravna šola tedaj ne bi bila ustanovljena.“
Kot rektor Univerze v Mariboru med letoma 1993 in 2002 je dr. Toplak odločilno prispeval k preoblikovanju univerze v sodobno, raziskovalno usmerjeno visokošolsko ustanovo. V njegovem mandatu je UM doživela izjemen razvoj. Ustanovljenih je bilo več novih fakultet, obstoječi oddelki so se preoblikovali v samostojne fakultete, vzpostavljeni so bili številni novi študijski programi, razvili so se Računalniški center, univerzitetna knjižnica in športna dejavnost. Velike zasluge gredo dr. Toplaku tudi za pridobitev osrednje stavbe Univerze v Mariboru na Slomškovem trgu, kjer so danes sedež univerze in sodobne predavalnice s 700 sedeži. V letih 2002–2006 je dr. Toplak opravljal funkcijo veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Do upokojitve leta 2007 je predaval na PF UM, nato pa kot rektor Univerze Alma Mater Europaea nadaljeval svoje poslanstvo v izobraževanju, znanosti in mednarodnem sodelovanju. Je zaslužni profesor in vizionar. S svojim odličnim delovanjem kot profesor ter z družbenim in akademskim angažmajem je dr. Ludvik Toplak odločilno prispeval k nastanku in razvoju PF UM ter k utrditvi njenega ugleda doma in v svetu. „Zlata plaketa PF UM je tako priznanje njegovemu življenjskemu delu, strokovni odličnosti in vizionarskemu prispevku k slovenski pravni in akademski skupnosti.“
Ludvik Toplak je sicer rojen v času vojne vihre, 13. julija 1942 v Mostju pri Juršincih. Kot univerzitetni profesor, politik in diplomat, je deloval v Mariboru, Ljubljani in Vatikanu. Po petih razredih osnovne šole v Juršincih se je leta 1953 vpisal v nižjo gimnazijo na Ptuju. Po maturi na Gimnaziji Ptuj je študiral pravo v Mariboru in nato v Ljubljani, kjer je leta 1967 diplomiral. Študij je nadaljeval v Beogradu in na New York University, kjer je leta 1973 magistriral iz primerjalnega trgovinskega prava. Leta 1980 je na Pravni fakulteti v Novem Sadu še doktoriral z disertacijo Odgovornost poslovodnega organa v našem in tujem pravu. Študiral je tudi na univerzi v Oslu, Potsdamu ter specializiral v Varšavi, Los Angelesu in Strasbourgu. Leta 1973 je kot predavatelj civilnega prava pričel službovati na takratni Višji pravni šoli, današnji Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 1980 se je ob predavateljskem delu zaposlil v gospodarstvu ter sooblikoval računalniško podjetje Iskra Delta, kjer je delal kot pomočnik generalnega direktorja. Leta 1987 se je vrnil na Pravno fakulteto v Mariboru, kjer je služboval kot redni profesor in postal tudi prodekan. Leta 1990 je kot novoizvoljeni poslanec postal predsednik DPZ Skupščine Republike Slovenije. Leta 1993 je postal rektor mariborske univerze in to funkcijo opravljal do leta 2002, ko je prevzel dolžnost veleposlanika pri Svetem sedežu. Po letu 2006 se je vrnil na mariborsko pravno fakulteto in v tem času predaval tudi na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Od leta 2007 je kot ustanovitelj tudi predsednik samostojnega visokošolskega zavoda Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor.
Na političnem področju je pričel delovati že v študentskih letih. Leta 1965 je kandidiral za poslanca v republiški skupščini, a je bil v istem času vpoklican na služenje vojaškega roka, domnevno zaradi sodelovanja z dr. Jožetom Pučnikom in revijo Perspektive. Leta 1988 je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske kmečke zveze (SKZ) ter zlasti pri njenem preoblikovanju v Slovensko ljudsko stranko (SLS). Leta 1990 je bil kot kandidat liste SKZ izvoljen v Skupščino in bil tudi predsednik družbenopolitičnega zbora. Leta 1992 je kandidiral na listi SLS in bil izvoljen v prvi državni zbor Republike Slovenije (RS). V Skupščini RS je bil član Ustavne komisije, podpredsednik Komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine ter Odbora za finance in kreditno-monetarno politiko, bil pa je tudi član Odbora za mednarodne odnose ter član parlamentarne skupščine Svet Evrope. V zakonodajnih organih je posebej aktivno sodeloval pri pripravi Zakona o zadrugah in Zakona o avtocesti Koper–Lendava ter pri drugih zakonodajnih predlogih. Leta 1993 je kot poslanec odstopil ter se polno zaposlil kot profesor na Pravni fakulteti v Mariboru. Istega leta je bil izvoljen za rektorja Univerze v Mariboru in to funkcijo opravljal naslednje tri mandate. V letih med 2002/06 je bil veleposlanik RS pri Svetem sedežu v Vatikanu.
Leta 2000 je postal redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Predsedoval je upravnemu odboru Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju in v Bruslju, bil je član Mednarodnega kolegija, Magna Charta Observatory v Bologni, ki obravnava kršitve akademske avtonomije univerz. Bil je tudi arbiter mednarodne gospodarske arbitraže in guverner Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji. Kot rektor je bil član Sveta RS za visoko šolstvo, vodil je Podonavsko rektorsko konferenco in predsedoval Rektorski konferenci Alpe – Jadran ter bil član predsedstva Evropske rektorske konference. Danes je član senata Evropske akademije znanosti in umetnosti ter od leta 2013 prorektor Alma Mater Europaea v Salzburgu. Je član društev pravnikov. Bil je soustanovitelj in predsednik leta 1989 nastale Fundacije dr. Antona Trstenjaka, ki se zavzema za pospeševanje vsestranskega razvoja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. V Rotary International je bil član Council on Legislation, danes pa je Chair RLI – Rotary International Leadership Institute, za District 1912 Slovenia. Je avtor več knjig in člankov s področja prava, ekonomije, managementa in ekologije…
Zaslužni prof. dr. Ludvik Toplak je letos julija bil izvoljen v elitno svetovno akademijo, s čem je Maribor postal mirovno središče. Svetovna akademija umetnosti in znanosti (SAUZ) je namreč v svoje vrste sprejela rektorja. Tako je Toplak, rektor Univerze Alma Mater Europaea in nekdanji rektor Univerze v Mariboru, bil izvoljen za člana SAUZ, ene najprestižnejših akademskih institucij na svetu. Akademija je sprejela Toplaka zaradi njegovega izjemnega prispevka na področju zdravstva, humanitarnosti ter organizacije mednarodnih znanstvenih konferenc Za človeka gre, ki povezujejo vrhunske raziskovalce in akademike iz Slovenije in tujine.
Priznanja doma in po svetu
Toplak je v svoji karieri prejel več domačih in mednarodnih priznanj: postal je zaslužni profesor Univerze v Mariboru; častni doktor Univerze v Mostarju na predlog rektorskih konferenc Hrvaške ter Bosne in Hercegovine; prejel je Zlati red za zasluge predsednika Boruta Pahorja za prispevek k demokratizaciji, osamosvojitvi in mednarodni uveljavitvi Slovenije; je častni občan Maribora in Juršincev; je častni član Viteškega reda sv. Jurija za razvoj kulturnega sodelovanja v Srednji Evropi; je prejemnik priznanja Rotary International Paul Harris Fellow za humanitarno delo in Mednarodne konference za človeka in družbo. Marca 2024 je pod njegovim vodstvom potekala konferenca Za človeka gre, ki je obravnavala aktualne družbene in tehnološke izzive z željo, da znanost deluje v službi varnosti in človekovega dostojanstva…
Zgodovinska pobuda za svetovni mir: Oktobra 2024 sta Evropska akademija znanosti in umetnosti (EASA) ter WAAS na pobudo Toplaka v Mariboru podpisali dokument Global Peace Offensive, s katerim pozivajo svetovno javnost k ohranjanju in vzpostavljanju miru. Marca 2025 je sledil podpis še enega pomembnega dokumenta – Poziv k dejanju, ki konkretno nagovarja potrebo po strateški pomiritvi, dialogu in zaupanju med narodi, pri čemer ima izobraževanje, raziskovanje ter kulturna in znanstvena diplomacija ključno vlogo. Na pobudo WAAS, EASA in Alma Mater so v začetku leta 2025 sprejeli odločitev o ustanovitvi Centra za globalno mirovno pobudo (Global Peace Offensive Center) s sedežem v Mariboru. Center je uradno začel delovati 1. septembra 2025, njegov prvi direktor pa je Ludvik Toplak. Ustanovitev centra in včlanitev Toplaka v WAAS pomeni pomembno priznanje za Slovenijo in še posebej za Maribor, ki se tako vse bolj uveljavlja kot novo središče mirovnega znanstvenega sodelovanja.
