Skip to content

Več kot 50 duhovnikov na proslavi 65 let duhovniške in 45 let škofovske službe

V Slovenskih goricah so obeležili diamantno mašo upokojenega nadškofa dr. Franca Krambergerja

Na letošnji praznik apostolov sv. Petra in Pavla je v župnijski cerkvi sv. Lenarta v Slovenskih goricah, kjer v tamkajšnjem domu preživlja tretje življenjsko obdobje, potekala slovesnost diamantne maše upokojenega mariborskega nadškofa dr. Franca Krambergerja, ki letos obeležuje 65 let duhovniške službe in 45 let škofovske službe. Ob tej priložnosti se mu je pri sveti maši zahvalilo več kot 50 duhovnikov, upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek, redovne sestre in številni verniki, ki so lepo napolnili cerkev. Ko je 21. decembra 1980 prejel škofovsko posvečenje, je bil Kramberger najmlajši škof v Evropi, star 44 let.

Somaševanje je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. V pridigi je poudaril veličino Krambergerjevega duhovniškega poslanstva in njegovo pričevanje vere, ki je močno zaznamovalo mariborsko nadškofijo. »Dragi nadškof Franc, zahvaljujemo se za vse darove, ki si jih bil deležen skozi teh 65 let služenja Bogu, Cerkvi in ljudem,« je dejal in dodal: »Hvaležni smo ti za čas, ki si ga posvetil vzgoji semenišnikov, za tvoje nesebično služenje in zvestobo Cerkvi.« Spomnil je tudi na preizkušnje, ki jih je nadškof Kramberger prestal z globoko vero: »Čutil sem moč tvoje molitve in vere, ki zaupa in upa proti upanju,« ter poudaril njegovo skromnost, dostopnost in trdno zvestobo Kristusu. »V tebi gledajo človeka vere, ko življenje potrjuje besede.«

Nadškof Cvikl je v pridigi izpostavil pomen duhovništva v današnjem času in ponovil besede apostola Pavla: »Moč se izpopolnjuje v slabosti« ter spomnil, da je duhovniško življenje vedno odgovor na Božji klic in ne na človeško pobudo: »Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil.« Mašo je s petjem povzdignil domači župnijski pevski zbor. Slovesnost so zaznamovali trenutki hvaležnosti, ganjeni pogledi duhovnikov katere je nadškof Kramberger posvetil in jim bil pastir večino njihovega duhovniškega življenja. Predstavniki župnije Lenart in župan mag. Janez Kramberger so nadškofu Krambergerju izrekli zahvalo za njegovo služenje, domači župnik pa mu je v imenu vseh zaželel, da bi ga še naprej spremljala Božja moč in zdravje.

Ob praznovanju 65-letnice duhovništva nadškofa dr. Franca Krambergerja so prisotni prisluhnili pričevalcu živete vere – vere, ki se ne boji nejasnosti, napora in križa. Njegovo duhovniško življenje je jasno odmevalo besede filozofa Sørena Kierkegaarda: »Nemogoče se je srečati z Bogom, ne da bi se pustili raniti.« Duhovništvo ni poklic varnosti, temveč hoja za Kristusom – hoja, ki ne postavlja pogojev in ne išče bližnjic. Kot pravi Kierkegaard, se z Bogom srečamo le do mere, do katere smo pripravljeni biti ranjeni, preobraženi. In prav v nadškofu Krambergerju smo prepoznali človeka, ki se je Bogu izročil brez pridržkov, se z njim srečeval v molitvi, služenju in v tihih, skritih daritvah vsakdanjosti.

Njegova diamantna maša je bila zato več kot praznik – bila je pričevanje, da vera pomeni »vse ali nič« in da je pravi duhovnik tisti, ki ne gleda nase, temveč vse polaga v Boga.

Nadškof Franc Kramberger

Msgr. dr. Franc Kramberger se je rodil 7. oktobra 1936 v Lenartu v Slovenskih goricah. Bogoslovje je končal v Ljubljani, mašniško posvečenje pa je prejel 29. junija 1960 v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika. Med letoma 1961 in 1965 je bil kaplan v župniji Maribor – Sv. Rešnje Telo. Leta 1965 je prevzel službo prefekta v Slomškovem dijaškem semenišču v Mariboru in jo opravljal do leta 1972. V tem času se je posvetil tudi podiplomskemu študiju in leta 1973 doktoriral na Teološki fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1972 in 1980 je bil postulator v procesu za beatifikacijo škofa Slomška. Prav tako leta 1972 ga je škof Maksimilijan Držečnik imenoval za ravnatelja Slomškovega dijaškega semenišča. To delo je opravljal vse do škofovskega imenovanja, 10. novembra 1980.
Za mariborskega škofa ga je papež Janez Pavel II. imenoval 10. novembra 1980, škofovsko posvečenje pa je prejel 21. decembra 1980 v mariborski stolni cerkvi. Za škofovsko geslo si je izbral Marijine besede: »Zgodi se tvoja volja«. Od leta 1990 do 2007 je bil predsednik Slovenske karitas. Kot član Slovenske škofovske konference je bil delegat na treh sinodah škofov v Rimu in na zasedanjih Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Do leta 2007 je bil tudi predsednik Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri SŠK. Od 6. decembra 2004 do 16. marca 2007 je opravljal službo predsednika Slovenske škofovske konference, ki jo je pred njim opravljal ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode.
Dne 7. aprila 2006 je papež Benedikt XVI. v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije: v Celju, Murski Soboti in v Novem mestu, dotedanjo mariborsko škofijo pa je povzdignil v nadškofijo in metropolijo. Dne 29. junija 2006 je kot novi metropolit iz rok papeža Benedikta XVI. v Rimu prejel palij, ki predstavlja vez metropolita z rimskim papežem in znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini, 24. septembra 2006 pa je bil v Mariboru umeščen kot prvi mariborski nadškof in metropolit. Papež Benedikt XVI. je 3. februarja 2011 sprejel odpoved msgr. Franca Krambergerja vodenju mariborske nadškofije.

Jubileja nadškofa Krambergerja sta napolnila cerkev v sv. Lenartu (Foto: Nadškofija Maribor)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja