Dan svetega Valentina 14. februar, ki ga kot praznik mladih, praznik zaljubljencev, zaročencev, poročenih in neporočenih, skratka vseh tistih, ki se ljubijo ali čutijo ljubezen, v večini zlasti zahodnih držav praznujejo že več kot 550 let, pridobiva v zadnjem času na veljavi tudi pri nas. In kljub temu, da je v tem času veliko raznih praznovanj (od Martina, Miklavža, božiča, novega leta, do kulturnega dneva, pa pozneje dneva žena, materinskega dneva, dneva upora in dela…) ima Valentinovo nekako svojo specifiko. Svetega Valentina, ki je menda tudi prvi pomladni dan, saj naj bi se v starih časih ravno 14. februarja začela prva opravila na poljih, v vinogradih in sadovnjakih, namreč častijo prav vsi, od tistih najmlajših do najstarejših. In posebnost valentinovega je v tem, da ga lahko praznujemo in častimo različno, po lastni presoji in domišljiji, le da je vse povezano z njegovim poslanstvo, z ljubeznijo in spoštovanjem. Za nekatere je to predvsem še en „zahodni dan zapravljanja“, za druge pa je današnje valentinovo, po pustu še en dan, ki napoveduje bližajočo se pomlad.
V slovenski kulturni dediščini je god sv. Valentina znan kot dan, ko se začne prebujati narava. Od tod tudi rek, da ima sv. Valentin ključe od korenin. Mladi so valentinovo še pred 10 ali 20 leti razumeli kot praznik ljubezni in priložnost za izmenjavo ljubezenskih daril, v sodobnosti pa je dan za virtualni izraz ljubezni, je za STA dejal Mirt Komel z ljubljanske fakultete za družbene vede. Mladi danes ljubezen izražajo prek spletnih omrežij, je opozoril predavatelj na študijskem programu kulturologija na fakulteti, ki pa ne pričakuje, da se bo obeleževanje praznika vrnilo k obliki izpred desetletja. Nasprotno, digitalni način se bo še okrepil, je prepričan. Z valentinovim bo danes povezanih več dogodkov in koncertov.
Po navedbah britanske strokovnjakinje za srednjeveške rokopise Becky Lawton na spletnih straneh Britanske knjižnice v Londonu je najstarejše ohranjeno ljubezensko pismo za valentinovo v Angliji pismo plemkinje Margery Brews Johnu Pastonu iz februarja 1477, ki ga hranijo v knjižnici. Angleški izseljenci so v 19. stoletju izročilo valentinovega prinesli v ZDA. Od tam se je kasneje v procesih globalizacije razširilo v druge dele sveta. V Sloveniji smo ga začeli prevzemati proti koncu 20. stoletja. Uradni rimski martirologij, seznam svetnikov, 14. februarja beleži samo enega sv. Valentina, čeprav naj bi obstajali kar trije istoimenski mučenci, je Katoliška cerkev zapisala na svoji spletni strani. Prva slika sv. Valentina se je pojavila v Nürnberški kroniki, ki je izšla leta 1493. Besedilo ga opisuje kot rimskega duhovnika v 3. stoletju, ki je pretrpel mučeništvo pod cesarjem Klavdijem II., znanim pod vzdevkom Klavdij Gotski. Rimske oblasti so ga priprle, ker je poročal krščanske pare in tudi sicer pomagal kristjanom, ki jih je cesar preganjal. Klavdiju je bil všeč, dokler ga ni skušal spreobrniti. Obsodil ga je na smrt. Pretepli so ga s koli in kamenjali, ker pa še ni umrl, so ga obglavili pri Flaminijskih vratih v Rimu, so še navedli…
