Lani so Sloveniji zabeležili 1.020 krvodajalcev več kot leta 2022, v pomurski regiji pa 343 manj
O tem, kako pomembna je kri in s tem vsak prostovoljni krvodajalec, ni potrebno posebej poudarjati. Enako tudi, da je darovanje krvi gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi. V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom in poškodovancem zagotovimo potrebno količino krvi. Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. V Sloveniji statistično vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, največ krvi pa je potrebno pri operacijah jeter ter na odprtem srcu.
V dolgoletni tradiciji slovenskega krvodajalstva se je izkazalo, da so prostovoljnost, neplačanost in anonimnost pomembni temelji za preskrbo z varno krvjo. Ker je krvodajalstvo prostovoljno in brezplačno, se zanj vsak odloči zgolj zato, ker želi pomagati in je dovolj zdrav za to. Le zdrava kri pa resnično rešuje življenja! Anonimnost pomeni, da krvodajalec ne ve, komu je daroval svojo kri, prejemnik pa ne, od koga jo je prejel. Sicer pa ne pozabimo; Darovanje nič ne boli, veliko pa pomaga, ne le prejemniku, temveč tudi darovalcu! Zanimivo je namreč, da so zavodi, ki odvzemajo kri v minulih letih, pri laboratorijskih preiskavah krvi, ki so vedno obvezne, odkrili na desetine ljudi okuženih z virusom HIV, hepatitisom ipd. Torej ne le, da s svojo krvjo pomagamo tistim, ki jo potrebujejo, temveč preko temeljitih pregledov in preiskav pomagamo tudi sebi.
Kri sicer lahko daruje vsaka oseba: med 18. in 65. letom starosti, ki tehta vsaj 50 kg in je dobrega zdravja; moški na vsake 3 mesece, ženske na vsake 4 mesece, a le, če zadnje tri mesece ni imel večje operacije oz. v zadnjih šestih mesecih ni dobil transfuzije. Ženska ne sme biti noseča, nihče pa ne sme vsaj 12 do 24 ur jemati določenih zdravil (o tem pred samim odvzemom odloča zdravnik). Krvi pa ne morejo dati ljudje, ki so kdajkoli imeli: hujše bolezni srca; maligne bolezni; aids; hepatitis C; sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z insulinom; revmatoidni artritis ali psoriazo. Kri ne morejo darovati niti osebe okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si kadarkoli vbrizgavale droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo; osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C).
Ob vsem tem smo lahko veseli, da pri nas ne primanjkuje krvi in tako naj bi bilo tudi v bodoče, čeprav v nekaterih delih države, zlasti v Pomurju število krvodajalcev upada, najverjetneje, ker je blizu sosednja Avstrija in se nekateri odločajo za prodajo krvne plazme, katero tam organizirano odkupujejo. Sicer pa, kot nam je zagotovil strokovni delavec za krvodajalstvo Rdečega križa Slovenije (RKS) Boštjan Novak, v letu ki je za nami se je v Sloveniji število krvodajalcev nekoliko povečalo, veseli pa tudi dejstvo, da je veliko ljudi, ki so kri darovali prvič. Tako je v letu 2023 na območju vse Slovenije kri darovalo 95.696 ljudi, kar je 1.020 več, kot leto pred tem. Ob tem je Boštjan Novak še dodal: »Novih krvodajalcev na območju Slovenije, ki so lani prvič prišli na darovanje krvi je bilo 7.095 ali 633 več kot leta 2022. Gre za lepe rezultate in želimo si, da bi se tudi v letošnjem letu tem rezultatom približali ali pa jih celo malo nadgradil.«
Žal so lani zabeležili število krvodajalcev v pomurski regiji, in sicer, v obeh območnih združenjih RKS v Prekmurju, nekoliko boljše je stanje na desnem bregu reke Mure, in sicer na območju Gornje Radgone in Ljutomer. Tako je območju Gornje Radgone lani bilo 1.156 krvodajalcev, kar je 29 več kot leto prej. Na območju Lendave je bilo 875 krvodajalcev, kar je 15 manj kot leta 2022. Na ljutomerskem območju je lani kri darovalo 872 ljudi, kar je 38 več kot leto prej. Na območju Murska Sobote pa je lani kri darovalo 2.516 ljudi, kar je 395 manj kot v letu 2022. Tako je lani na območju celega Pomurja kri darovalo 5.419 ljudi, leto prej pa jih je bilo 343 več.
Ker vsak posameznik, po besedah Boštjana Novaka, daruje po 450 miligramov krvi, je tako lani v Sloveniji bilo darovano okrog 43.000 litrov krvi, hkrati pa na območju Pomurja okrog 2.400 litrov. Sicer pa je v Sloveniji brezplačno krvodajalstvo bilo uvedeno v letu 1953. Kri smejo darovati ljudje med 18. in 65. let starosti. Ob tem mora krvodajalec tehtati vsaj 50 kg… Krvodajalec mora biti zdrav. Moški sme darovati kri, ki vsaj tri mesece pred tem ni daroval krvi, ženska pa, ki vsaj štiri mesece ni darovala pred tem krvi in v zadnjem letu ni bila noseča. (F.K.)
