Kemični svinčnik (pogovorno kuli) je pisalo z vrtečo se kroglico in črnilom, ki ga je populariziral László Bíró. Je eden najbolj uporabljanih pripomočkov za pisanje, pogosto zamenljiv, a zaradi plastike okoljsko sporen. Danes so priljubljeni tudi večfunkcijski kuliji… Toda ali ste vedeli, da je ta danes tako vsakdanja stvar, ki jo v vsakodnevno uporablja več milijonov ljudi po vsem svetu, v resnici stara manj kot sto let in da je imela pomembno vlogo tudi v drugi svetovni vojni. Danes si ne znamo predstavljati, da pri pisanju ne bi uporabljali kemičnega svinčnika. Večini pa ni znano, da se še tudi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na območju takratne Jugoslavije s kulijem ni smelo podpisovati virmanov na takratnem SKD-kaju. Podpisoval se je le z nalivno pero.
Pogledali smo na svetovni splet in ugotovili: Za pravega očeta kemičnega svinčnika (kulija) velja novinar in izumitelj László József Bíró (1899–1985), madžarsko-argentinski novinar. Imenovani je izum patentiral leta 1938. Kemični svinčnik je pisalo z vrtečo se kroglico in cevko, napolnjeno s črnilom. S tem izumom je Biro odpravil nadležno packanje nalivnih peres. Množično proizvodnjo kulijev in popularizacijo pa je kasneje omogočil Marcel Bich s podjetjem Bic.
Bíró je opazil, da črnilo za tisk hitreje suši in ne pušča pack, zato je v konico pisala vstavil majhno vrtečo se kroglico, ki prenaša črnilo na papir. V angleščini se kemični svinčnik pogosto imenuje “biro” prav po njegovem izumitelju. Zametki krogličnih pisal so obstajali že prej (prvi patent hrvaškega izumitelja iz leta 1906), a je bil Bírójev dizajn prvi praktičen in zanesljiv za uporabo. Po drugi svetovni vojni je Marcel Bich odkupil patent in začel izdelovati poceni, množične kulije… (F.K.)
