Neverjetno darilo je za svojo rojstni dan prejel Ivan Brodnjak iz Hajdoš na Dravskem polju
Naselje Hajdoše, v občini Hajdina, ki leži nedaleč od reke Drave, ob regionalni cesti Maribor – Ptuj, na ravninskem območju Dravskega polja, je lepa in napredna vaz. Na površini 2,6 kvadratnih kilometrov in nadmorski višini 232 metrov, živi in ustvarja okoli 650 prebivalcev. In med njim je eden izmed najbolj znanih, kmetovalec, kmetijski inženir in gasilec, pravzaprav vsestranski Ivan Brodnjak, sicer pa tudi vodja ptujske izpostave Kmetijsko svetovalne službe, ki je sedaj še posebej ponosen. Uspelo mu je namreč nekaj neverjetnega, kot sam pravi, kar uspe le redkim. „Preteklo leto mi je prineslo neverjeten uspeh! Ravno na svoj rojstni dan 17. decembra sem dobil iz Uprave RS za varno hrano in varstvo rastlin potrdilo, da je v register sort vpisana nova sorta ajde z imenom Hajdoše. Registracija nove sorte je največji uspeh v moji kmetijski karieri in to mi je najlepše rojstno dnevno darilo. Prvi rezultati kažejo, da je nova sorta bistveno rodnejša od vseh obstoječih tujih in domačih sort, ki jih je mogoče dobiti pri nas. Kot kažejo rezultati ima tudi številne druge prednosti pred obstoječimi sortami. Zelo je odporna na poleganje ima izredno debela zrna, zelo je razvejana in medovita. Za sabo pa pusti ogromno slame, ki je gnojilo za naslednjo kulturo. Z božjo pomočjo nekaj sreče in vztrajnostjo mi je v nekaj letih uspelo v konkurenci s kmetijskimi inštituti v Sloveniji in po Evropi na katerih delajo strokovnjaki z akademskimi nazivi, požlahtniti sorto, ki bo po moje pomenila revolucijo pri proizvodnji te čudovite rastline. Hvala vsem ki ste verjeli vame!“ je povedal Ivan.
Brodnjakovi so tudi sicer zapisani tradiciji pridelave ajde, nova posebna sorta, ki je sedaj registrirana kot avtohtona, pa Ivanu pomeni največ, saj se med drugim lahko vsako leto zaseje kot naknadni posevek. Ivanova nova sorta ajde, ki jo je poimenoval po svoji vasi Hajdoše, je dejansko njegovo „življenjsko delo“. Sicer pa je nosilka Brodnjakove kmetije in na njej zaposlena Ivanova žena Zdenka, ki tudi postori vse potrebno v hlevu s 150 prašičjimi pitanci v turnusu. Glavnina poljedelstva pa je bilo dolgo časa na možu Ivanu. Zadnja leta pa mu z vse več izkušnjami pomaga sin Matjaž, vse bolj pa svetuje bodoča snaha Barbara, na ptujskem zavodu prav tako kmetijska svetovalka. Kot agronomi imajo pri Brodnjakovih kar trije diplomo s kmetijstva. Ivan že skoraj 40 let uspešno svetuje kmetom tudi na podlagi svojih izkušenj, ki jih nabira pri zgledni obdelavi 42 hektarjev zemlje, kjer je kmetovanje in svetovanje zelo zahtevno. Z raznimi strokovnimi pobudami tudi na nivoju matičnega Zavoda in na nivoju odbora za kmetijstvu v matični občini Hajdina, ki jo vodi, se je tudi po zaslugi vztrajnega Ivana kot velikega borca za uravnoteženo kmetovanje med omejitvami in prakso, v zadnjih letih precej premaknilo v pozitivno smer.
„Delo kmetijskega svetovalca, ki hkrati kmetuje, je izredno zanimivo, saj lahko praktične izkušnje in znanje direktno prenašam na kmete. S sinom poskušava različne prijeme pri obdelavi tal in pri setvi in varstvu pri samih poljščin. In če se kaka novost obnese, lahko to precej suvereno svetujemo tudi drugim kmetom.“ pove Ivan, ki nam je podrobno predstavil ajdo, še posebej novo z imenim Hajdoše.
„Najpomembneje pa je, da pridelamo drugi pridelek zrnja, ki je na trgu zelo iskan, Ajda pa ima tudi lastnost, ki je manj znana in sicer mikrolizo. To je sposobnost, da vzpostavi sožitje z glivami v tleh in ravno tu nastane prava čarovnija. Znano je, da glive namesto korenin uporabljajo hife oziroma nitaste tvorbe, ki sestavljajo micelij. Hife so mnogo drobnejše kot korenine, vendar imajo bistveno večjo površino. Ker so ožje, imajo večjo kapilarnost in lahko privzemajo mineralna hranila iz veliko večje globine in volumna tal. Lažje se izognejo oviram v tleh in pomagajo sprostiti hranljive snovi iz talnih delcev, česar sama rastlina ne more narediti. Mikorizne glive živijo v tleh in potrebujejo sladkorje (organski ogljik). Tako rastlina skrbi za dotok sladkorjev do mikorize, medtem ko ji slednja pošilja različne hranljive snovi in lahko tudi izboljša preskrbo rastlin z vodo z izboljšanjem strukture tal in koreninskega stika s talnimi delci. Tako je lahko cela rastlina zaradi večje količine vode in hranil bolj razvita, kot bi bila sicer. To je tudi razlog zakaj ajda dobro uspeva v vročini tudi na revnih suhih s hranili slabo založenih tleh in v teh razmerah prehiti vse plevele. Skratka ajda lahko ravno zaradi te lastnosti črpa hranila in vodo iz tal, zato je ni potrebno gnojiti ali uporabljati fitofarmacevtskih sredstev in je izredno primerna za ekološko pridelavo.“
Po Brodnjakovem je slabost večine obstoječih sort, da so pridelki predvsem strniščne ajde relativno nizki v povprečju le okrog 500 kg/ha in so močno odvisni od letine. Obstoječe sorte ne prenašajo dobro založenih tal s hranili kar povzroča poleganje, pocvetavanje, rast v višino in sterilne rastline brez semen. „Z opazovanjem posameznih rastlin na posevkih sem ugotovil, da so rastline izredno heterogene. Začel sem pregledovat posevke v okolici in zbirat atipične rastline. Rastline sem označil pod zaporedno številko, zapisal njihove lastnosti in jih naslednje leto ločeno ročno posejal. Prvo leto sem imel posejanih kar 56 vzorcev. V posevku se je pojavilo nekaj res zanimivih in atraktivnih rastlin. Ostalo je samo selekcija, izolacija, odbira. Pri ajdi je to še posebej zahtevno ker je povsem tujeprašna rastlina, kar pomeni, da če posejemo skupaj seme samo od ene rastline te rastline postanejo sterilne in ne obrodijo.“
Genetika sorte Hajdoše prihaja iz lokacije zahodno od Ptuja, občine Hajdina, ki je tradicionalno območje pridelave ajde. Imeni vasi Hajdina, in Hajdoše od koder izvira sorta po nekaterih virih izhajata iz dveh staroslovanskih izrazov za ajdo, ki se na tem delu Dravskega polja zaradi lahkih prodnatih tal, ki tej rastlini zelo ugaja prideluje že stoletja. Ajdovi žganci ajdovi štruklji in druge tradicionalne jedi so v teh krajih še pred desetletji veljali kot osnovna hrana. Nekateri kmetje še vedno sejejo tradicionalne sorte, ki so se verjetno skrižale tudi z kupljenimi iz drugih območij Darja, Čebelica, Bamby. Po pregledu večine parcel posejane strniščne ajde v letu 2017 so bile izbrane atipične rastline, ki so se najbolj približale cilju ( razvejanost rastline, zaključenost- brez pocvetavanja, debela zrna, odpornost na poleganje, prenašanje dobro založenih tal, rodnost). Sorta Hajdoše je povsem atipična in se močno razlikuje od obstoječih sort. Predvsem se razlikuje po debelini zrna, razvejanosti in zaključenosti cvetov- storžki. Rastline so v primeru dobre založenosti tal z organsko snovjo ali ostankov dušika od predposevka zelo bujne vendar se rast usmeri v pridelek, ne v pocvetavanje.
Ajda
Ajda je namreč čudovita rastlina, ki v zadnjih letih ponovno pridobiva na pomenu. Izdelki iz ajde (žganci, kruh, kaša, krvavice) pa veljajo za kulinarične specialitete. V Sloveniji se prideluje 549 ha spomladanske in 3.631 ajde kot naknadni posevek. Ajda ima izredno kratko rastno dobo in jo lahko sejejo kot drugo kulturo na njivi. Praviloma v strnišča žit, ranega krompirja ali oljne ogrščice in dozori od 10 do 25. oktobra. Ima odlične lastnosti, da porabi ostanke hranil, ki ostanejo v tleh od osnovne kulture, ki bi se sicer izprali v podtalnico. Ustvari veliko zelene mase slame, ki je gnojilo za naslednjo kulturo, proizvaja med, ki je odlična hrana za ljudi, čebele in druge opraševalce. Seveda pa čudovita dišeča in cvetoča polja pomenijo tudi biotsko raznovrstnost in hrano za prostoživeče živali.
Lastnosti sorte Hajdoše:
Barva cvetov: bela, barva zrna: sivo rjava, debelina zrna: zelo debela, zorenje: srednje rana – razmeroma enakomerno, razvejanost: zelo razvejana v redki setvi, višina rastlin: pri ranih in pozno poletnih setvah nizka in razraščena, pri poletnih setvah in humoznih tleh izredno robustna in bujna.
Stabilnost – odpornost na poleganje: dobra, močno odvisna od vsebnosti dušika v tleh; Odpornost na bolezni: Kljub setvi ajda za ajdo ni bilo zaznanih kakšnih bolezni. Ob setvi po 15. aprilu dozori do 15. junija in jo lahko na isto površino sejem še enkrat v istem letu. Prednosti: Tudi če poleže se cvetovi dvignejo, žetev ni problematična. Pričakujejo se zelo visoki pridelki, prvi rezultati kažejo bistveno boljši od znanih obstoječih sort. Tudi kakovost, okusnost izdelkov je na ravni Čebelice ali Darje. Slabosti: Velike poškodbe od divjadi, predvsem srne, v času začetka cvetenja, predvsem pa v času zorenja – voščene zrelosti. Hektolitrska teža je za cca. 3 % nižja kot pri Čebelici ali Darji
Izplen moke je za približno 2 % slabši kot pri Čebelici…
„Zaenkrat še nimamo veliko izkušenj vendar se predvideva nekoliko redkejša setev 60 do 70 kg semena/ha. Prvi rezultati kažejo, da je nova sorta bistveno rodnejša od vseh obstoječih tujih in domačih sort, ki jih je mogoče dobiti pri nas. Kot kažejo rezultati ima tudi številne druge prednosti pred obstoječimi sortami. Zelo je odporna na poleganje ima izredno debela zrna, zelo je razvejana in medovita. Za sabo pa pusti ogromno slame, ki je gnojilo za naslednjo kulturo. Žlahtnenje seveda še ni končano sorto bo mogoče še izboljšati s pozitivno selekcijo, da bodo posevki postali še bolj izenačeni. Zaenkrat pa kaže, da bo nova sorta Hajdoše pomemben prispevek k večji razširjenosti te čudovite rastline v Sloveniji,“ dodaja Ivan Brodnjak.
