Vlada RS je na seji 13. aprila sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane, ki ga bomo, kot že pretekli dve leti, obeleževali 24. aprila. Na ta dan bodo vsako leto potekale različne aktivnosti, povezane s preprečevanjem izgub hrane in odpadne hrane.
24. april je že 3 leta zapored dan, namenjen tematiki zavržene hrane. Letos je Vlada RS tudi uradno sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane. Ključni namen aktivnosti ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane je slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni, ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov. Na ta dan potekajo različne aktivnosti, povezane s preprečevanjem izgub hrane in odpadne hrane.
Podatki o količini zavržene hrane so zaskrbljujoči
Po podatkih Sursa iz leta 2021 je vsak Slovenec povprečno zavrgel 68 kilogramov hrane. Še vedno največ zavržkov nastane v gospodinjstvih, kar pomeni, da smo ravno posamezniki tisti, ki lahko naredimo največjo spremembo.
Globalno gledano 2 % hrane zavržejo trgovci, 5 % gostinci, največ, 11 %, pa gospodinjstva. Teh količin zavržene hrane se pogosto niti ne zavedamo, a po drugi strani pomenijo resno grožnjo za naše okolje. Zavržena hrana namreč vpliva na gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost prehranskih sistemov, saj zavržki hrane pomenijo izgubo virov, ki se uporabljajo v proizvodnji, kot so zemlja, voda, energija in vložki, ter povečanje emisij toplogrednih plinov.
Zavržki hrane so svetovni problem
Hrana se izgublja ali zavrže v celotni dobavni verigi, od začetne kmetijske proizvodnje do končne porabe v gospodinjstvih. Od razvitosti države pa je odvisno, na kateri stopnji se je zavrže največ – v državah z nizkimi dohodki zavržki hrane prevladujejo v fazi proizvodnje, medtem ko se v razvitih državah največ hrane zavrže na maloprodajni in potrošniški ravni.
Plakati po vsej Sloveniji ozaveščajo o problematiki
Lidl Slovenija je skupaj s TAM-TAM Inštitutom povabil grafične oblikovalce k zasnovi družbeno odgovornih plakatov, ki ozaveščajo o problematiki zavržene hrane in spodbujajo k pozitivnim spremembam. Na natečaj je prispelo 210 del, zmagovalke natečaja pa so postale Neja Zupan (Nismo za v smeti), Neja Pevec in Pia Zavodnik/Futura (Prava umetnost) ter Tina Križaj, Katarina Ferk in Vesna Žnidaršič/Futura (Ta hrana je za …).
Ozaveščanje v šolah in vrtcih
24. aprila 2023 se bodo v šolah in v vrtcih v vseh regijah odvijale številne aktivnosti, v okviru katerih se bodo otroci pogovarjali, razmišljali in ustvarjali na temo zavržene hrane. Ob tem dnevu je ključno širiti pomembno sporočilo, da je hrana vrednota in da moramo z njo tako tudi ravnati.
Podpišite eno od zavez za manj zavržene hrane
Pobudo ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane predstavljajo tri zaveze, ki lahko vsaka zase in pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane in ustvarjanju boljšega sveta.
S pristopom k pobudi se zavezujete, da:
1. Boste odgovorno, premišljeno in preudarno ravnali s hrano, ki jo kupujete, shranjujete in uživate.
2. Boste skrbeli za to, da bo v koših za smeti končalo čim manj hrane, ki je še vedno užitna in jo lahko še uporabite.
3. Boste tudi družino, prijatelje, sošolce, sodelavce in druge, ki lahko primaknejo svoj delček k cilju pobude, informirali in spodbujal k zmanjševanju količin zavržene hrane.
Natisnite zaveze in jih podpišite ter shranite na vidno mesto.
