Prostori lendavskega gradu bodo gostili stalno razstavo o trajnostnem čebelarjenju
V najbolj vzhodnem slovenskem mestu Lendavi gotovo imajo radi in zelo cenijo čebelarjenje, čebele in konec koncev tudi med. To se potrjuje tudi z odličnim delom številnih pridnih čebelarjev in tudi društva, ki je nadvse aktivno več kot 120 let. Sledijo jim tudi šole, vrtci in druge organizacije ter še posebej lokalna skupnost. In zato ne preseneča, da je občina Lendava bila lani čebelam najbolj prijazna občina v Sloveniji, letos pa je bila druga, sedaj pa se na tem področju obeta nov projekt povezan s čebelarstvom. Javni zavod Galerija-Muzej Lendava je, poleg še štirih projektnih partnerjev: javna ustanova za razvoj Međimurske županije REDEA, Međimurska priroda – javna ustanova za zaštitu prirode, javni zavod Krajinski park Goričko in Nacionalni inštitut za biologijo, vključen v čezmejni projekt BEE(A)WARE. V sklopu projekta bo namreč na lendavskem gradu postavljena stalna razstava o trajnostnem čebelarjenju.
Ključna vloga Galerije – Muzeja Lendava pri projektu BEE(A)WARE je postavitev stalne razstave o trajnostnem čebelarjenju na področju Prekmurja in Medžimurja z namenom povezovanja ter izobraževanja čebelarjev in njihovega podmladka o vlogi čebel za ohranjanje in razvoj ekosistema. „Da pa bi postavili stalno razstavo, moramo prostor namenjen navedenim aktivnostim, najprej primerno urediti. To pomeni, da moramo v prostoru, ki se nahaja na lendavskem gradu, sanirati omet in pod, za potrebe namestitve elektronskih naprav pa urediti elektroinštalacije. Elektronske naprave bodo služile za slikovni in zvočni prikaz gradiva o čebelarjenju. V ta namen nameravamo izdelati učno gradivo in strokovna besedila, razviti e-vsebine in izdati spremljevalne publikacije. Vse našteto bo dostopno tudi na spletni platformi,” so zapisali pri Galeriji-Muzeju Lendava.
V prostoru bodo čebelarji na različne načine, tudi na stenskih panojih in preko muzejskih eksponatov v vitrinah, spoznali zgodovino čebelarstva na območju Prekmurja in Medžimurja. Ob notranjem prostoru pa bodo čebelarji lahko področje čebelarjenja spoznali tudi v praksi. To pomeni, da bodo v živo videli medonosne rastline, samo delovanje čebelnjaka, ravnanje s čebeljimi družinami in se naučili ohraniti čebeljo zalego ter jo razširiti. V drugem sklopu pilotnih ukrepov, ki so namenjeni trajnostnemu čebelarjenju, se bo za čebelarje z območja Lendave in Medžimurja vzpostavil sistem za spremljanje podnebnih parametrov za namene oblikovanja skupne baze podatkov. Spremljanje podnebnih parametrov omogoča čebelarjem, da se zavedajo tveganj in sprejmejo ukrepe za njihovo blaženje. Za namene sonaravnega čebelarjenja in prenosa dobrih praks se bo, poleg stalne razstave o sonaravnem čebelarjenju postavil še praktični čebelnjak, oboje pa bo služilo izobraževanju čebelarjev in učenju mlajših generacij. Okolica čebelnjaka, brežina lendavskega gradu, bo zasajena z medonosnimi grmovnicami in medovitimi drevesi. Z organizacijo številnih skupnih izobraževanj, delavnic, treningov in demonstracij, bodo strokovnjaki in čebelarji pridobivali specifična znanja in veščine, predvsem po metodi train the trainer.
Cilj projekta je izboljšati znanja in dosedanje prakse glede varstva in ohranjanja divjih opraševalcev in medonosne čebele na dveh pilotnih območjih projekta – Biosfernem območju Mura-Drava-Donava na Hrvaškem in v Sloveniji ter v Krajinskem parku Goričko. V zadnjem desetletju smo v Sloveniji in na Hrvaškem priča občutnemu upadu števila opraševalcev, ki so ključni za delovanje kopenskih življenjskih združb, biotsko raznovrstnost in opraševanje kulturnih rastlin. Največji upad so doživele čebele samotarke in dnevni metulji. Približno 78 % samoniklih rastlin se namreč razmnožuje s pomočjo divji opraševalcev, medtem ko ima skoraj 84 % vseh kulturnih rastlin koristi od opraševalcev, predvsem v smislu količine in kakovosti donosa oziroma pridelka.
