Cerkveno in koledarsko leto imata različna začetka. Cerkveno leto namreč nastopi vsakič s prvo adventno nedeljo, koledarsko pa s 1. januarjem. Letošnje cerkveno novo leto bo nastopilo v nedeljo 30. novembra, ko se začne tudi adventni čas, to je času do božiča. Za kristjane je advent čas priprave na božič. Ta priprava pa ni toliko v čiščenju stanovanj, še manj v nakupih; ta priprava je v molitvi, v dobrih delih, v tihi zbranosti, kajti če se božični dogodek ne zgodi v kristjanovem srcu, je ves advent in vse božično slavje, zaman – navadna potrata časa.
Na vencu, ki je spleten iz med seboj povezanih zimzelenih vejic ali suhega cvetja, mahu ali česa podobnega, so štiri sveče. Prva se prižge na prvo adventno nedeljo in nato vsako naslednjo nedeljo po ena dodatno. Kdaj so adventne nedelje? Prva je v času med 27. novembrom in 3. decembrom; druga med 3. in 10. decembrom; tretja med 10. in 17. decembrom in četrta med 17. in 24. decembrom. Letos bo prva adventna nedeljo 30. novembra, preostale pa 7., 14. in 21. decembra.
Iz kronologije o adventnem vencu pa povzemamo, da začetki tega segajo v leto 1839. Evangeličanski pastor Johann Henrich Wichern je v neki šoli v revni hamburški četrti na staro leseno kolo postavil 19 majhnih rdečih sveč in 4 velike bele. Vsak dan je z otroki prižgal eno svečo več; med tednom rdečo, ob nedeljah belo. Tako so otroci šteli dneve do božiča. Kmalu so začele to navado uvajati evangeličanske družine. Nemški katoličani so to navado prevzeli okrog leta 1920, v tridesetih letih, pa se je ta običaj razširil tudi po severni Ameriki.
V Sloveniji so bili prvi adventni venci v cerkvah, družine po svojih domovih začele uvajati šele okrog leta 1980, torej ni še minilo niti 50 let.
Ob koncu adventa se postavijo jaslice, ki ostajajo do svečnice, to je do 2. februarja prihodnjega leta. (F.K.)
