Gimnazijca Domen in Tamara pretresljivo razkrila, da so ribe v reki Muri precej onesnažene z mikroplastiko in kot takšne praktično neužitne
Gotovo je, da se mnogi izmed nas, če ne prav vsi, zgražamo, ko opazimo kakšne posnetke, kjer milijoni plastenk, pločevink in drugih odpadkov, ki plujejo po rekah, jezerih, morjih…in pred seboj uničujejo vsa živa bitja, s tistimi, ki jih ljudje uporabljamo v prehrani, vred. K sreči pri nas kaj takega težko zasledimo, a žal tudi tukaj velja, da „ni vse zlato, kar se sveti“, v kar sta nas prepričala tudi srednješolca Domen Bogdan iz Ljutomera in Tamara Kolerič iz Cvena, dijaka Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki sta med raziskovalno nalogo ugotovila, da je tudi pomurska lepotica, reka Mura, močno onesnažena z mikroplastiko, čemur smo daleč največ prispevali ljudje sami. Domen in Tamara sta nam dokazala, da ko beremo ali poslušamo poročila o skrb vzbujajočih količinah mikroplastike v oceanih, morjih in rekah, zagotovo ne pomislimo takoj, da se ta velika okoljska težava pojavlja tudi precej širše in tudi veliko bližje nam.
Plastika in plastični izdelki so še vedno zelo razširjeni v našem vsakdanu, a z okoljskega vidika je, predvsem zaradi svoje počasne in težke razgradljivosti, plastika eden od najbolj težavnih odpadnih materialov. Ne gre le za velike odpadne kose vrečk in drugih odvrženih plastičnih predmetov, ki jih je mogoče razmeroma preprosto mehansko odstraniti – veliko večje breme in grožnja je prostemu očesu nevidna mikroplastika. Ta se preveč preprosto znajde v ribah in drugih živih bitjih v vodah, kjer so posledice grozljive in se s časom le stopnjujejo. Tudi zaradi tega je dobrodošla raziskava dveh prleških mladcev, ki sta kot sama poudarjata, v raziskovalni nalogi proučevala količino mikroplastike v rdečeokah (Rutilus rutilus) na območju toka reke Mure v Sloveniji. „Pregledala sva 50 vzorcev rib, ulovljenih na petih različnih lokacijah (rokav reke Mure v Sladkem Vrhu, umetno jezero Stara jama v Zgornjem Konjišču, rokav reke Mure v Hrastju – Moti, akumulacijsko jezero v Gajševcih in počasi tekoč rokav reke Mure na Krapju). V raziskovalni nalogi sva želela ugotoviti količino mikroplastike v ribah in kateri dejavniki na to vplivajo,“ povesta mlada raziskovalca.
Ribe sta po ulovu stehtala in izmerila njihovo dolžino. Iz ulovljenih rib sta pobrano drobovje položila v 10 % KOH, ki je povzročil razgradnjo drobovja. „Nato sva vse skupaj prefiltrirala in vzorce analizirala pod stereo mikroskopom. Uporabila sva tri metode dela: opazovanje, merjenje in zbiranje podatkov. V vseh vzorcih rib sva našla skupno 239 delcev mikroplastike. Od tega je bilo 230 vlaken in 9 fragmentov. Najmanjšo količino mikroplastike so vsebovale rdečeoke iz Sladkega Vrha, in sicer 3,8 delcev na osebek, največ pa ribe iz Krapja, 5,8 delcev na osebek. Ugotovila sva, da se preučevane lokacije glede na količino mikroplastike statistično značilno ne razlikujejo. Na podlagi tega sva sklepala, da čistilne naprave in industrijski obrati na količino mikroplastike niso imeli bistvenega vpliva. Število mikroplastike je bilo odvisno predvsem od teže in dolžine vzorcev. Največji delež mikroplastike so predstavljala vlakna, od ostalih kategorij mikroplastike pa sva našla le še fragmente. Ugotovila sva, da so ribe v slovenskih vodah ob vodotoku reke Mure precej onesnažene z mikroplastiko, s katero se še vedno nismo začeli učinkovito spopadati,“ sta nam žalostno razložila Domen in Tamara, ki sta za svojo raziskovalno nalogo, na tekmovanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zavod za tehnično kulturo Slovenije, prejela zlato priznanje in dosegla 1. mesto z vsemi možnimi točkami.
Mlada raziskovalca sta se lotila tudi pisanja mednarodnega znanstvenega članka na to tematiko in verjameta, da jima bodo prisluhnili tisti, ki imajo odločilno besedo. „Kot veste, se v zadnjih letih v medijih vedno bolj izpostavlja onesnaževanje okolja s plastiko. Medtem pa problematika mikroplastike ostaja skrita, četudi ima lahko ta zastrašujoče posledice za organizme. To naju je spodbudilo, da sva v šolskem letu 2020/2021 naredila raziskovalno nalogo, s katero sva želela ugotoviti količino mikroplastike v sladkovodnih ribah porečja reke Mure. V Sloveniji še ni bilo izvedenih meritev mikroplastike v ribah sladkovodnih voda, torej je bilo najino raziskovanje pilotsko. 70 % odstotkov vse mikroplastike v oceane pa pride ravno iz rek, zaradi česar so tovrstne raziskave enako oziroma še bolj pomembne od tistih v oceanih. Z mentorico, dr. Marijo Meznarič smo se odločili povezati z Inštitutom za Vode RS, ki se med drugim ukvarja z ugotavljanjem količine mikroplastike v Jadranskem morju. Koristne informacije, ki sva jih tam prejela so nama omogočile izvedbo meritev mikroplastike v ribah rdečeokah v porečju reke Mure,“ poudarjata Domen in Tamara, ki sta se prav v sodelovanju z dr. Manco Kovač Viršek iz IzVRS lotila pisanja mednarodnega znanstvenega članka.
Kot še ob tem poudarjata, je do začetka leta 2020 bilo v Evropi narejenih le 5 študij ugotavljanja količine mikroplastike v sladkovodnih ribah, kar kaže na neozaveščenost o problematiki mikroplastike. Sama želita o tem problemu ozavestiti čim več ljudi, ki bi jih seznanila o nevarnostih mikroplastike, s čimer bi prispevali k reševanju problema, ki ga mikroplastika ustvarja. Izsledki dveh dijakov, da je v ribah, ki plavajo v Muri tudi mikroplastika, so presenetili profesorico biologije na ljutomerski gimnaziji dr. Marijo Meznarič, ki je oba dijaka usmerjala pri raziskavi. »Sem bila tudi sama presenečena, nisem pričakovala, da tudi že na našem področju je toliko mikrodelcev v živih organizmih,« pravi Meznaričeva. Zato pa ribiče ob Muri, ki so že v preteklosti opozarjali predvsem na težave onesnaženosti zaradi intenzivnega kmetijstva, da je mikroplastika prisotna tudi v murskih ribah, ni presenetila. »Sigurno, da je tudi mikroplastika prisotna, ogromno je teh stvari še odvrženo ob obalah, posebej ob reki Muri, ki je dejansko ne moremo čistiti,« pravi predsednik Ribiške družine Ljutomer Bogdan Vrbnjak. Ribiči so sicer dijakoma pomagali tako, da so zagotovili vzorce rib rdečeok za raziskavo. »Rdečeoko mi štejemo kot ribji drobiž in ribji drobiž je tudi hrana raznim roparjem, kot so ščuka, smuč, som, tako da bi lahko bilo to povezano,« pravi predsednik ljutomerske ribiške družine. Oba bodoča maturanta priznavata, da na ribe na krožniku, tudi murske, odslej gledata drugače. »Pojeva jih že, ampak vseeno se malo bolj zamisliva. Ta količina mikroplastike te odvrne od teh rib,« sta nam dejala Tamara in Domen, ki sta lahko ponosna na svojo pilotsko raziskovalno nalogo, saj v Sloveniji meritve mikroplastike v ribah sladkovodnih voda še niso bile izvedene.
Ali ste vedeli, da bo v morjih do leta 2050 več plastike kot rib?
Slovenija je eden največjih onesnaževalcev s plastenkami na prebivalca na svetu, na drugi strani pa ima eno najboljših pitnih voda iz vodovodnega omrežja. To bi vsekakor morali ohraniti, toda kako, če je smo prav ljudje glavni krivci za vse kar se dogaja okrog nas...
Ali ste vedeli, da:
V Sloveniji letno zavržemo več kot 130 milijonov plastenk,
Se na svetu proizvede vsak dan več kot en milijon ton plastike,
Se svetu reciklira le okoli 13 % odpadne plastike,
Mikroplastika tako vstopi v različne ekosisteme, prehranske verige in konča tudi v človeških telesih, pri tem gre za človeškemu zdravju nevarne snovi,
Plastika potuje v reke in oceane, kjer se potem več stoletij razkraja in razpada v mikroplastiko,
Bo v morjih do leta 2050 več plastike kot rib?
