Geslo „Naša moč, naš planet“ poudarja pomen obnovljivih virov energije in zdravega odnosa do narave
V tem tednu, ko smo obeležili Svetovni dan Zemlje, ki nas letos poziva k skupnemu prizadevanju za čistejši planet, se je marsikje po državi odvilo nešteto prireditev in dogodkov, pod skupnim geslom Naša moč, naš planet poudarja pomen obnovljivih virov energije in zdravega odnosa do narave. Občina Lendava ob letošnjem dnevu našega planeta izpostavlja pomen obnove naravnih habitatov kot ključnega prispevka k trajnostni prihodnosti. Tako so Svetovni dan Zemlje obeležili z otvoritvijo zunanje razstave O travnikih in semenih, ki sta jo v mestnem parku ob Gledališki in koncertni dvorani odprla župan Občine Lendava Janez Magyar in direktor Javnega zavoda Krajinski park (JZ KP) Goričko Andrej Smodič. Razstava je nastala v sklopu projekta Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ, z akronimom LIFE FOR SEEDS (LIFE20 NAT/SI/000253) JZ KP Goričko. Projekt LIFE FOR SEEDS je 5-letni projekt in poteka po celotni Sloveniji, saj vključuje 21 območji Natura 2000. Partnerji v projektu pa so poleg KP Goričko tudi Kmetijski inštitut Slovenije, Javni zavod Triglavski narodni park in Notranjski regionalni park. Vodilni partner projekta je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Eden izmed ciljev projekta je obnova travnikov, saj se površina vrstno bogatih, naravovarstveno pomembnih travišč na območjih Natura 2000 v Sloveniji konstantno zmanjšuje. Glavna dejavnika ogrožanja sta intenzifikacija kmetijstva (premena v njive, gnojenje, zgodnja prva košnja, večkratne košnje letno, intenzivna paša, dosejevanje, apnenje) in njegovo opuščanje, kar vodi v zaraščanje z grmovjem in gozdom. Tekom projekta so obnavljali travnike na dva načina: s semenskimi mešanicami in t. i. zelenim mulčem. Na Goričkem so obnovili 8,3 ha suhih travnikov, 1 ha mokrotnih travnikov in 1 ha ekstenzivnih travnikov. Semensko mešanico so pridobili z žetvijo trav vrstno pestrih travnikov. Po žetvi so semensko mešanico posušili in jo jeseni ročno posejali na travnike v obnovi. Zeleni mulč so prav tako pridobili na vrstno pestrih travnikih, le da so ga na isti dan po košnji prepeljali na travnike v obnovi. Prepeljali so ga s samonakladalko in ga na tanko raztrosili. Po določenem času (npr. 2 tednih) so ga s travnika odstranili.
Drug pomemben cilj projekta je vzpostavitev semenske banke 300 značilnih vrst treh prednostnih habitatnih tipov na nivoju EU: suhih travnikov z orhidejami, volkovij ter presihajočih jezer, ki jih poleg vodnih habitatov gradijo tudi številni tipi mokrotnih travnikov. Stanje vseh treh habitatnih tipov je v Sloveniji v zadnjem poročilu po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 ocenjeno kot nezadostno ali slabo. V treh letih projekta so nabrali že preko 500 vrst prosto rastočih travniških rastlin. Na Goričkem se nabiranje semen vrši le na suhih travnikih, ki mnogokrat prehajajo v ekstenzivne travnike. „Sedaj smo v predzadnjem letu poteka projekta in že se kažejo prvi izsledki tako obnov kot števila nabranih nabirkov. Dejansko so vsi travniki, ki so bili vključeni v obnovo bolj pisni, bolj vrstno pestri. Vsekakor pa je travnike najbolje vzdrževati z redno košnjo, čeprav, kakor se je potrdilo v projektu, je travnike mogoče v razmeroma kratkem času obnoviti. Zunanja razstava na velikih panojih preko fotografskega objektiva ponuja vpogled v aktivnosti projekta: obnovo travnikov, njiv, shrambo semen in ozaveščanje širše javnosti,“ je bilo slipšati na odprtju razstave, katero se vsekakor izplača ogledati,z doživetjem čudovitih fotografij pisanih travnikov, na katere smo v tem sodobnem času že malo pozabili, pa vendarle obstajajo. Da spoznate, da je njihova obnova težaven, težek in dolgotrajen proces, katerega pa ne bi bilo, če bi gospodarili s travniki na naravi prijazen način. Zunanja razstava je postavljena v parku ob Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi. Obiskovalcem parka pa bo na ogled predvidoma do srede septembra.
Dodajmo, da bodo v projektu z uporabo zelenega mulča in semenskih mešanic obnovili 74,1 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000 (Notranjski trikotnik, Goričko, Julijske Alpe, Drava, Krimsko hribovje – Menišija, Ljubljansko barje, Škocjanski zatok). Zasnovali bodo tri varstvene ukrepe za pridelavo avtohtonega semenskega materiala in obnovo travišč, ki bodo vključeni v nacionalno kmetijsko politiko po letu 2027.
Izplača se sprehoditi skozi lendavski park in pogledati enkratno „zeleno“ razstavo (Foto: Duško Benin)