Mladi in malo manj mladi, skupaj več kot 200 jih je bilo, so obeležili Svetovni dan Zemlje
Med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki smo letos obeležili Svetovni dan Zemlje, ki ga vsako leto zaznamujemo 22. aprila. Letos je praznik zemlje potekal pod geslom Naša moč, naš planet, s čem se v ospredje postavlja kolektivno moč posameznikov in skupnosti pri doseganju pozitivnih sprememb. S proslav po vsej državi so se vrstili tudi pozivi k prehodu na obnovljive vire energije. Cilj je potrojiti svetovno proizvodnjo čiste električne energije do leta 2030… In takšne pozive smo slišali na tradicionalni obeležitvi Dneva zemlje v občini Gornja Radgona, ki spet potekala v čudoviti Lisjakovi strugi, na obrobju mesta penine in sejmov. Ob ribniku, čebelnjaku, gozdni šolski poti, čudovitem naravnem okolju, so se na proslavi pridružili učenci OŠ Gornja Radgona, otroci iz Vrtca Manka Golarja ter varovanci Zavoda Vitica, VDC, doma starejših ter predstavniki različnih društev, s svojimi stojnicami. Le nekoliko bolj skromna je bila udeležba lokalnega prebivalstva.
Mlade nadobudne okoljevarstvenike sta nagovorila predstavnik Zavoda Moja Mura in lokalnih ribičev, znani ekolog Vlado Drvarič, in radgonska županja Urška Mauko Tuš, ki je poudarila pomen skrbi za naravo, ohranjanja čistega okolja ter aktivnega vključevanja mladih v trajnostne aktivnosti, saj je prihodnost našega planeta v njihovih rokah. Prisotne je pozdravila tudi Tatjana Karba Kotnik, direktorica Zavoda Kultprotur, v okviru katerega deluje organizator dogodka Mladinski center GR, na čelu z Majo Klenovšek. Slednja nam je zaupala, da so skupaj skozi ustvarjalne delavnice spoznavali, kako pomembno je varovati in spoštovati naš planet. „Iskrena hvala vsem sodelujočim društvom, zavodom in posameznikom, ki ste s čudovitimi aktivnostmi otrokom in mladim približali pomen skrbi za okolje. Zavedajmo se, zemlja je samo ena in skupaj jo lahko ohranimo lepšo za prihodnje generacije!“ je dodala.
Skratka bil je to dan poln navdiha, raziskovanja in pristnega stika z naravo, ki je otroke popeljal iz šolskih klopi in in igralnic v vrtcu naravnost v srce gozdov, rek in travnikov. Po uvodnih pozdravih, nagovorih in nastopih otrok iz vrtca ter osnovne šole, je dogajanje zaživelo ob stojnicah lokalnih društev, nato pa se je dan razcvetel v pestro paleto delavnic, ki spodbujajo radovednost, ustvarjalnost in spoštovanje do narave. Otroci so izdelovali hotele za žuželke, raziskovali ekosistem vode, spoznavali skrivnostne ptice, preučevali rečni svet, sadili semena prihodnosti in se ob tem učili dihanja, čuječnosti in umetnosti v naravi. Vsaka delavnica je bila majhno doživetje – korak bližje k razumevanju, kako dragocen in ranljiv je svet, ki nas obdaja. Skupaj so ustvarili dan, poln nasmehov, novih spoznanj in povezovanja, ki bo v otrocih pustil sled – tako kot vsak dotik narave pusti sled v srcu človeka. Pester program za otroke so pripravili tudi Zavod RS za varstvo narave, Inštitut Revivo, čebelar Tibor Küčan, Zavod Vitica, Robert Šiško (LiVe Reka Pesnice), Suzana Simenčič (Alchemia Pannonica), Manja Šturm Dolinšek (Dihamo z naravo), Likovno društvo Gornja Radgona, Stanko Rojko (Gozdarstvo Gornja Radgona) in likovna umetnica Anita Škrlec. Dogajanje je bilo pestro tudi ob stojnicah, na katerih so se s svojo ponudbo predstavila lokalna društva: TD Majolka, TD Negova – Spodnji Ivanjci in Društvo podeželskih žena Gornja Radgona. Seveda je prav dobrodošlo tudi druženje otrok in tudi ostalih generacij.
V nadaljevanju dodajamo vse delavnice za otroke iz vrtca in šole:
Ustvarjalno gozdarska delavnica – Likovno društvo Gornja Radgona (Dana Štrucelj): Delavnica izdelave hotela za žuželke je namenjena najmlajšim otrokom iz vrtca, ki bodo skozi igro in ustvarjanje spoznavali svet drobnih gozdnih prebivalcev. Otroci so z naravnimi materiali gradili zavetje za koristne žuželke ter se učili o njihovem pomenu za naravo. Aktivnost spodbuja radovednost, ustvarjalnost in pozitiven odnos do živih bitij.
Voda okrog nas – Zavod RS za varstvo narave (Uroš Kur, Barbara Stupan): Delavnica v okviru projekta deProfundis je zasnovana z namenom ponovitve naravoslovnih vsebin, povezanih z vodo, ter spoznavanja edinstvenih naravnih pojavov, kot so mofete in slatine. Preko interaktivnih nalog so otroci spoznavali vodni krog, vodna telesa in pomen varovanja vodnih virov. Učenci so razvijali ekološko ozaveščenost ter raziskovali, kako lahko tudi sami prispevajo k ohranjanju čiste pitne vode. Ohranjanje dediščine »Iz globin«: čezmejni kulturno – turistični potencial. Glavni cilj projekta je vzpodbujanje čezmejnega trajnostnega turističnega razvoja, temelječega na edinstveni naravni in kulturni dediščini mofet in slatin. Z vzpostavitvijo skupnega upravljanja dediščine in z usmerjanjem obiska bo zagotovljena njena ohranitev ter poudarjen kulturni potencial območja. Projekt je namenjen tudi popularizaciji, komunikaciji in interpretaciji vsebin varstva narave na lokalnem in čezmejnem območju. Prispeval bo k čezmejni izmenjavi izkušenj in dobrih praks upravljanja z naravovarstveno pomebnimi območji in naravovarstvenega izobraževanja. Zavod RS za varstvo narave, na kratko ZRSVN, je državna strokovna institucija. Ustanovljen je bil leta 1999 z razglasitvijo Zakona o ohranjanju narave, formalno je začel delovati januarja 2002. Skladno s pooblastili skrbimo za ohranjanje slovenske narave ter posebno pozornost namenjamo naravovarstveno najvrednejšim območjem in najbolj ranljivim živalskim in rastlinskim vrstam.
Čebelarska delavnica (Tibor Küčan): Učenci so na delavnici spoznali življenje in pomen čebel, njihove naloge v panju ter zakaj so pomembne za naravo in ljudi. Ogledali so si čebelarsko opremo, pokušali med in izvedeli, kako lahko tudi sami pomagajo čebelam.
Semenske kroglice, izmenjava semen – Zavod Vitica (Andrejka Leben Serdt): Učenci so na delavnici izdelali semenske kroglice iz gline, zemlje in semen ter spoznali, kako s tem preprostim načinom pomagamo pri širjenju rastlin in skrbi za naravo. Kroglice so lahko odnesli domov in jih posejali v okolje. Društvo malih pasemskih živali so ustanovili v novembru leta 2018 na Aženskem Vrhu kjer deluje tudi danes. V vseh teh letih se trudijo kakovostno izobraževati ljudi, posameznike invalidne osebnosti pravilnega ravnanja z živalmi. Pasemske živali tudi prikažejo širši javnost na določenih prireditvah, ki jih letno lahko zaokrožijo na pet prireditev v širši okolici. Društvo je prostovoljno in deluje izključno na prostovoljnih prispevkih naših članov, tu in tam pa dobijo kakšno donacijo v obliki hrane za svoje živali na predstavitvah. „Od vsega začetka sem ponosna predsednica društva, članstvo pa iz leta v leto nivelira, a če bi z mislimi odtavala in preštela njih bi jih bilo danes nekaj čez 50. Vendar v covid času je ta številka zelo žalostna, namreč ljudje so ostali brez zaposlitev, nekateri so enostavno bili primorani se odpovedati reji … naša reja okrasnih in pasemskih živali ni mačji kašelj, lahko rečem da spada naš hobi v zelo prestižen okvir . Ne samo osvežitve živali, tudi veterinarski stroški, oprema, nenazadnje zakonodaja ki pogojuje marsikaj. Skratka danes naše društvo šteje 13 prostovoljcev ki pa so več kot duše, zaščitniki, srčni ljudje,“ pove Andrejka.
Ornitološka delavnica – LIVE REKE PESNICE (Robert Šiško): Otroci so spoznali, kaj so nujne potrebščine vsakega ornitologa na terenu, vse od daljnogleda, fotoaparata pa do knjige o pticah. Izvedeli so tudi, kaj pomeni biti ornitolog poklicno, v službi, kakšno je njegovo delo na terenu. Otroci so spoznali različne vrste ptic, koliko jih je na svetu, v njihovem domačem okolju ob reki Muri, zakaj se selijo in ostale zanimivosti.
Vrtnarska delavnica – ALCHEMIA PANNONICA (Suzana Simenčič): Pozabi na dolgočasno sajenje v lončke – s setvenim polžem smo ustvarili pravi vrtičkarski zvitek presenečenja! Učenci so s preprostim trikom iz folije in zemlje ustvarili svoj mini kalitveni prostor, v katerega so posejali različna semena. Odkrili so, kako se lahko na preprost način in s ponovno uporabo ter brez lončkov zgodi prava zelena eksplozija.
Dihalna delavnica – DIHAMO Z NARAVO (Manja Šturm Dolinšek): Otroci so se naučili preprostih tehnik za varno sproščanje telesa in umirjanje čustvenih napetosti v vadbi Dihamo z naravo, ki jo je vodila Manja Šturm Dolinšek. Vadba vključuje elemente sprehoda v naravi, vodeno meditacijo, dihalne vaje, čuječe gibanje za bolj prožno hrbtenico in tapkanje celega telesa. Vadbe izboljšajo zdravje, počutje in krepijo imunski sistem. Projekt Dihamo z naravo se izvaja v okviru društva Šola zdravja in ga omogoča Ministrstvo za zdravje. Humanitaren medgeneracijski projekt vodi prof. šp. vzg. Andraž Purger, ki je tudi so-avtor vadbe. Aktivnost Dihamo z naravo vpliva na sproščanje živčnega sistema, umirjanje uma in čustvenih napetosti. Vaje so enostavne in jih lahko izvajate sami doma ali naravi. Cilji projekta: preventiva, izboljšanje zdravja in počutja; boljša gibljivost, vzdržljivost in boljše duševno zdravje vseh državljanov Slovenije; zmanjšanje števila obiskov osebnega zdravnika; dihanje in sproščanje v naravi; meditacija in relaksacija ob poslušanju ptičjega petja, opazovanju narave, dotikanja dreves… V 24 občinah je aktivnih 34 skupin, od letos tudi v Gornji Radgoni. Vadba poteka ob sredah popoldan. Udeleženci se zberejo pri fontani v mestnem parku, od koder se odpravijo do jase v Lisjakovi strugi.
Gozdarska delavnica – Gozdarstvo Gornja Radgona (Stanko Rojko): Gozdarska delavnica je učence popeljala na sprehod po Lisjakovi strugi, kjer so skupaj z gozdarjem opazovali in preučevali različne vrste dreves ter njihov pomen za gozdni ekosistem. Spoznali so vlogo gozda pri ohranjanju naravnega ravnovesja ter pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Delavnica je spodbujala spoštovanje do narave in razumevanje, zakaj je gozd naš dragoceni zaveznik.
Ustvarjalna delavnica land art/Umetnost iz narave (Anita Škrlec): Land art spodbuja otroke k opazovanju narave in razvija spoštovanje do okolja. Umetnine ustvarijo iz naravnih materialov (listi, kamenčki, palčke), ki jih najdejo v okolici – brez škodovanja naravi. S to delavnico otroci aktivno vstopijo v naravno okolje in se učijo, kako biti prisoten v naravi, ne da bi jo onesnaževali ali uničevali. To spodbuja razmislek o naravi kot vrednoti in ne kot viru, ki ga izkoriščamo. Otroci pridobijo ustvarjalnost, zavedanje o lepoti in vrednosti narave, sodelovanje v skupini in čut za odgovorno bivanje z naravnim okoljem.
Anita Škrlec (1989, Murska Sobota) s Ptujske Ceste, je diplomirala iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Zaposlena je kot pedagoginja, kreativna delovna in učna trenerka mladostnikov v programu AusbildungsFit. Je mentorica različnih likovnih delavnic, aktivna pri več likovnih društvih in razstavlja tako samostojno kot skupinsko po Sloveniji in v tujini. Sodeluje s podjetji in organizacijami pri trajnostnih in socialnih projektih. Njeno delo se osredotoča predvsem na umetnost s pozitivno sporočilnostjo, ki navdihuje in prinaša optimizem v vsakdan. Prosti čas rada preživlja ob prebiranju knjig in ogledovanju video vsebin o likovni terapiji, psihologiji, osebnostni rasti, modi in dizajnu ter dobrem počutju. Kreativno se izraža v različnih materialih in tehnikah, še posebej v intuitivni abstrakciji.
Kečiga, bogastvo divjih rek – Inštitut Revivo (Ema Breščak in Jernej Klančičar): Ob Lisjakovi strugi smo raziskovali rečni svet, spoznavali vplive na ribe, ter spoznavali vrste rib, ki v njem živijo, se posvetili Murskemu zmaju – kečigi, skrivnostni ribi iz časov dinozavrov, ki jo poskušamo rešiti pred izumrtjem. Na delavnici smo lovili, vzorčili makroinvertebrate in nevretenčarje, raznolikost rečnega sedimenta in spoznavali pestrost obrežnega življenja.
V inštitutu Revivo se ukvarjamo z raziskovanjem in ohranjanjem rib in vodnih ekosistemov tekočih in stoječih celinskih voda in morja. Ohranjanje narave je za nas način življenja in verjamemo, da je rešitev okoljske krize v sobivanju narave, njenih zakonitosti in človeka. Zato se zavzemamo za prosto tekoče reke in poudarjamo pomen na naravi temelječih rešitev. Sobivanje pa vidimo tudi sodelovanju vseh, ki ob reki živijo, jo upravljajo ali pridobivajo od nje dobrine ali storitve. Svoje cilje dosegamo z raziskavami, svetovanjem o upravljanju, monitoringom na rekah, projekti obnove vodotokov, ohranjanjem ogroženih vrst, izobraževanjem in ozaveščanjem.
Na področju ohranjanja ogroženih vrst delamo na večletnem mednarodnem projektu LIFE – Boat 4 sturgeon – RešilniČolnZaJesetrovke. V Sloveniji bomo v sodelovanju z občino Apače letos spomladi postavili valilnico (ribogojnico), kjer bodo mladice kečige – “Murskega zmaja” (kot ga ljubkovalno imenujemo) – odraščale v vodi reke Mure. Kečige bodo tako 𝐫𝐚𝐬𝐥𝐞 𝐳 𝐌𝐮𝐫𝐨, jo prevzele in poznale kot svoje matično okolje. Tako vzrejene ribe se po izpustu vračajo v svojo domačo reko, kjer se drstijo. Zagotovili bomo, da bo populacija rib ostajala prisotna v reki Muri. O projektu vas bomo redno obveščali in vas že sedaj vabimo k sodelovanju.
Dan zemlje so obeležili v neokrnjenem naravnem okolju (Fotografije: Maja Klenovšek & O.B.)