Skip to content

V Črešnjevcih je bil pred 205 leti rojen duhovnik Franc Jančar

Veliki večini zlasti srednje in starejših ljudi z našega območja, je znano, da sta iz Črešnjevcev v občini Gornja Radgona izhajala duhovnika, Peter Dajnko (1787 – 1873), ki je bil nabožni pisatelj, jezikoslovec, šolski nadzornik, zbiratelj kulturne dediščine, pisec učbenikov, čebelar, zgodovinar in avtorja pisave Dajnčica, ter Anton Krempl (1790 – 1854), ki je bil cerkveni pisatelj, pesnik, domoljub in narodni buditelj. Malo manj pa je znano, da je bil v Črešnjevcih 9. avgusta 1820 rojen Franc Jančar, ki je tudi bil duhovnik. Pokopan je tik ob kapelici na radgonskem pokopališču. Na spomeniku je zapisano »tukaj počivajo visokovredni gospod Franjo Jančar«.

Torej te dni bo poteklo 205 let od rojstva Franca Jančarja, ki je umrl 31. avgusta 1889 v sosednjih Zbigovcih. Franc ali tudi Franjo Jančar je osnovno šolo obiskoval v Gornji Radgoni, gimnazijo je končal v Mariboru, za duhovnika pa je bil posvečen leta 1845 v Gradcu. Kot duhovnik je Franc Jančar služboval v številnih krajih severovzhodne Slovenije. Največ časa je bil v Negovi. Tu se je tudi upokojil in se leta 1873 preselil v Zbigovce, kjer še stoji hiša, ki ima zvonik. Po besedah akademika, dr. Anton Trstenjaka se je v tistem času smelo maševati le v stavbi z zvonikom. Zato si je Jančar na svoji hiši umislil zvonik in tu opravljal po upokojitvi svete maše. Franc Jančar je v svojem življenju namenjal veliko pozornosti gospodarstvu takratnega časa, zlasti se je ukvarjal z vinogradništvom in sadjarstvom. Med drugim sta ohranjeni tudi dve njegovi knjigi: Umni vinorejec iz leta 1867 in Umni gospodar ali gospodarsko berilo, iz leta 1869. Obe knjigi je moč prebrati v Univerzitetni knjižnici v Mariboru ali pa mogoče še kje drugje.

Dodajamo eno Jančarjevo misel: »Bodi zvest, pokoren in delaven, pa tudi na izobraževanje ne pozabi, omisli si kako slovensko knjigo, kak časnik, kar dostikrat več velja, kot ves trud in delo med letom.« S prispevkom želimo nekoliko obuditi spomin radgonskega rojaka, ki je sicer dokaj pozabljen, pa čeprav je v svojem času bil pomemben, zlasti na območju Negove in Benedikta. (F.K.)

Foto : Franci Klemenčič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja