Štiri trte so „dale“ slabih 60 litrov sladkega mošta!
Čeprav je večini vinogradnikov letos julija in avgusta močno ponagajala vremenska ujma z vetrom in točo, je trgatev na skrajnjem severovzhodu države še vedno eden osrednjih domačih praznikov. Poleg trgatev v vinogradih, so priljubljene tudi različne VIP trgatve, ki potekajo v organizaciji različnih društev organizacij in tudi lokalnih skupnosti. Tako je tudi občina Apače, v sodelovanju z Društvom vinogradnikov Radgonsko – Kapelskih goric ter Evropskega in Slovenskega viteškega reda, pripravila tradicionalno 8. trgatev štirih trt, ki rastejo in delajo senco pred sedežem občinske uprave in kulturnega doma. In čeprav je letošnji vinski letnik na skrajnem severovzhodu države večinoma najmanj prepolovljen, zaradi približno tritedenske zamude pri dozorevanju, vinogradniki še niso vsega pridelka pospravili v kletne prostore. Tako je tudi na območju Radgonsko – Kapelskih goric, kjer pridni vinogradniki ne počivajo, čeprav bodo po splošni oceni imeli polovičen pridelek, slabe vremenske razmere pa se bodo poznale tako na kvantiteti kot kvaliteti. večina in očitno bodo imeli še eno lepo trgatev.
To se je namreč potrdilo tudi na omenjeni svečani trgatvi štirih trt, potomke stare trete z mariborskega Lenta, avtohtone Radgonske ranine, ter Steyerjevega dišečega traminca in chardonaya, pred sedežem občine Apače. Na štirih trtah so namreč natrgali skupaj 101,8 (lani: 152,6 kg grozdja, od tega: žametna črnina – 61,5 (85,0); chardonnay – 21,5 (32,1); Traminec – 12,3 (21,2) in ranina – 6,5 (14,3) kilograma grozdja. Posebej so prizadete bile vse tri bele sorte, nekoliko manj pa „Teta z Lenta“. Iz natrganega grozdja, ki je imelo tudi precej gnilobe, so takoj stisnili slabih 60 (lani rekordnih 100) litrov kapljice. Leta 2018, ko je potekala 3. trgatev na istih štirih trtah so pridelali 20, naslednje leto že 50, lani kar 100 litrov vina, letos pa manj kot 60 litrov, kar pomeni, da je letnik skoraj prepolovljen, šepa pa tudi kakovost, saj so bele sorte imele povprečno okoli 18 % sladkorja, črno pa le 12, kar pomeni, da je bilo povprečje manj kot 15. Kljub temu bo znani domači vinogradnik, ki je tudi viničar občinskih trt, Danilo Steyer, došolal dobro kapljico, katere bodo vsaj del porabili za obeležitev desetletnice zasaditve omenjenih trt, ki bo prihodnje leto.
Svečano trgatev je sicer pripravila občina Apače, v sodelovanju z Društvom vinogradnikov Radgonsko – Kapelskih goric, ter Evropskim in Slovenskim viteškim redom, katerih je prišlo vsaj ducat. Na osrednjem apaškem trgu, pred kulturnim domom, šolo in sedežem občine, so kot rečeno poleg potomke žametne črnine, ki tam raste že od 22. aprila 2014, prva trgatev pa je potekala 14. septembra 2016, tudi “domači” trti, Steyerjev dišeči traminec in avtohtono Radgonsko ranino, ter še chardonay. Še pred uradno trgatvijo, ob odsotnosti izkušenega vinogradnika, sicer občinskega viničarja in vinskega viteza Jožeta Steyerja, je številne goste pozdravil domači župan, sicer gospodar trt, dr. Andrej Steyer. Poleg župana je prisotne pozdravila Vinska kraljica Radgonsko-Kapelskih goric, Taja Zupan, ter tudi Andrej Šajnovič, iz Evropskega, in Alojz Filipič iz Slovenskega viteškega reda, v imenu očeta Jožeta pa novi viničar Danilo Steyer, ter še predsednik Društva vinogradnikov Radgonsko – Kapelskih goric Milan Kolarič, ki je med drugim dejal, da je pridelek na širšem območju prepolovljen. Zanimivo apaško dogajanje s stiskanjem natrganega grozdja in pokušino vin iz Steyerjeve kleti, ter „Apačanca“ s predhodne trgatve, je s tamburico in petjem popestril uveljavljeni domači glasbenik Urban Pfeiler.
Vmes smo prisluhnili Andreju Šajnoviču, drugemu legatu Evropskega reda vitezov vina, Legature za Pomurje, ki se spregovoril o vinskem viteštu:
Vinsko viteštvo neguje aktivno etiko duhovne, intelektualne, srčne odprtosti do soljudi in vina. Pristnost naših odnosov in zavedanje, da v viteštvu služimo dobremu, je porok za naš v viteštvu utemeljen odnos do sveta. Čeprav gre na videz za ozko redovno pravilo, gre v bistvu za univerzalno človeško držo kulturne in humanistične prakse v našem življenju. Kultura je namreč način življenj je, vinska kultura pa njen pomemben del. Vitezi vina smo dolžni sejati okrog sebe radost do življenja, pozivati ljudi k pokončnosti, z lastnim ravnanjem utrjevati vero v svoj prav in tvoj res, ter nikoli opustiti upanja. Vse to prehaja v nas iz vina, ki v potrtih prsih up budi, kar pa ne pomeni, da je to upanje beg v omamo od nalog, ki jih pred nas postavlja življenje, Vinski vitez v kelihu z vinom prepoznava navdih za svoja dejanja. Ta navdih prihaja iz bližine vsebine keliha, kajti vino je živ in prisoten sogovornik človeku. Nagovarja ga s svojo skrivnostno govorico.
Za doumevanje bistva vina, torej niso potrebna le poznavanja njegove barve, vonja, arome, organoleptično merljive harmonije in kemične analize, temveč je telo pomembna tudi naša osebna, notranja duhovna drža do tega pridelka. Ob vseh čutno zaznavnih elementih moramo znati v njem tudi uživati, z vso našo duševnostjo in duhovnostjo vred. Torej s tisto notranjo skrivnostjo, ki jo razvijamo kot posamezniki in ni primerljiva z ničemer, kar že poznamo. Vsako novo srečanje ob trti in vinu odkriva nova spoznanja…
