V 31 letih je število prebivalcev Slovenije zraslo za 107.000

Slovenija od leta 1991 do sedaj

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je ob bližnjem prazniku Dnevu državnosti posredoval nekatere statistične podatke od leta 1991 dalje. Ob tem je bilo zapisano: Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki zaznamuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija uradno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Kaj ob 31. obletnici samostojne Slovenije kažejo nekateri statistični podatki?
Število prebivalcev naraslo skoraj za Maribor
Na začetku leta 2022 je v Sloveniji živelo 2.107.180 prebivalcev; to je nekaj več kot 107.000 več kot na začetku leta 1991 ali skoraj toliko, kolikor prebivalcev živi v občini Maribor. 91,8 odstotkov prebivalcev Slovenije je leta 2021 imelo slovensko državljanstvo, sledili pa so prebivalci z državljanstvom ene izmed drugih držav, nastalih po razpadu Jugoslavije, bilo jih je 6,5 odstotka. Med njimi je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine (skoraj 82.000 ali 3,9 odstotka prebivalcev Slovenije).  Izboljšuje se izobrazbena raven prebivalcev Slovenije. Od leta 2011 naprej je delež prebivalcev Slovenije s končano srednjo šolo (starih 15 ali več let) ostal precej stabilen, gibal se je med 52,3 odstotka in 53,3 odstotka. Večje razlike so med prebivalci z doseženo osnovnošolsko in terciarno izobrazbo. Delež prvih je 2011 znašal 29,2  odstotka, v 2021 pa 22,2 odstotka, zmanjšal se je torej za 7 odstotnih točk. Ravno obrnjeno velja za prebivalce Slovenije z doseženo terciarno izobrazbo: v 2011 jih je bilo 17,5 odstotka, v 2021 pa 25,0 odstotkov.«

Sanje na trgu dela dobro
»Razmere na trgu dela v Sloveniji so bile v letu 2021 ugodne, delovno aktivnih prebivalcev (900.262) je bilo največ od leta 1991. Stopnja anketne brezposelnosti je bila med najnižjimi, odkar izvajamo raziskovanje (4,7 odstotka). Stopnja prostih delovnih mest je bila v 1. četrtletju 2022 najvišja po letu 2008, znašala je 3,0 odstotka. Najvišja je bila v gradbeništvu (7,6 odstotka) in gostinstvu (6,6 odstotka), najnižja pa v dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro (0,5 odstotka) in javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (0,3 odstotka).« 
Trg dela v Sloveniji se spreminja, med drugim narašča delež delovno aktivnih tujcev. Leta 2010 jih je bilo med vsemi delovno aktivnimi 7 odstotkov 2021 pa 12 odstotkov. V vseh letih so med delovno aktivnimi tujci v Sloveniji prevladovali moški. V 2021 je bilo med delovno aktivnimi tujci, ki so v Slovenijo prišli iz drugih držav članic Evropske unije, 71 odstotkov moških, med tistimi iz preostalih držav pa 81 odstotkov Med delovno aktivnimi tujci iz EU jih je največ delalo v predelovalnih dejavnostih (30 odstotkov), med tistimi iz preostalih držav pa v gradbeništvu (30 odstotkov).«

S povprečno mesečno plačo lahko kupimo več dobrin
»Primerjati plače skozi daljše časovno obdobje ni preprosto; pri primerjavi cen in plač od leta 1991 do danes je treba vedeti, da smo v Sloveniji v tem obdobju prešli iz dinarjev na uporabo bonov, nato tolarjev in nazadnje evrov. Razliko v višini povprečne plače zato najbolje ponazorimo s tem, koliko neke dobrine smo lahko s tem denarjem kupili v letu 1991 in koliko danes. Leta 2021 smo tako v primerjavi s 1991 lahko kupili, na primer, 1.068 kg več belega sladkorja, 139 kg več kruha ali 19 več moških kavbojk.« Delovni čas, potreben za nakup dobrine in količina dobrin, kupljenih s povprečno mesečno neto plačo, Slovenija