Jabolko sodi med najbolj razširjeno sadje pri nas, saj ga gojijo v različnih pokrajinah, kjer podnebje in rodovitna tla omogočajo pridelke visoke kakovosti. Slovenci jabolka uživamo skozi vse leto, bodisi sveža, shranjena za ozimnico ali predelana v številne izdelke.
Jabolko je hranilno lahko in dostopno, hkrati pa ponuja izjemno pestrost okusov in sort. Prav raznolikost je ena največjih prednosti slovenskih sadovnjakov, kjer najdemo tako sodobne tržno uspešne sorte kot tudi stare, tradicionalne, ki ohranjajo dediščino naših prednikov. Jabolko (lat.: Malus domestica) je kultiviran sadež jablane, ki sodi v družino rožnic (lat. Rosaceae) in v skupino pečkarjev. Kultivirana jabolka so že v davni preteklosti nastala iz številnih divjih vrst dreves in grmov.
Hranilna vrednost jabolk
Jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo do 91 odstotkov vode, 0,4 odstotka beljakovin, 0,6 odstotka maščob, 14,8 odstotka sladkorjev. Energijska vrednost v 100 gramih jabolka je 218–268 kJ (51–64 kcal).
Jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo vitamine A, vitamine skupine B (B1, B2, B3, B5 in B6) in vitamin C. Največ vitamina C je tik pod površjem lupine, in sicer kar šestkrat več kot v mesu jabolka. V lupini je tudi največ, več kot dve tretjini, vlaknin in tu so tudi skoraj vsi antioksidanti.
Posebnost pri sušenih jabolkih je ta, da je v 100 g kar 55 % priporočene dnevne vrednosti sladkorja, zato bodimo pri uživanju suhega sadja zmerni.
Zakaj izbrati slovenska jabolka?
Pri izbiri jabolk je pomembno, da pomislimo tudi na njihov izvor. Lokalno sadje, tudi jabolka, pridelana v Sloveniji, so običajno obrana v polni zrelosti in potujejo do trgovskih polic le kratek čas. To pomeni, da so bolj sveža, imajo višjo hranilno vrednost in so bolj polnega okusa, hkrati pa z nakupom podpiramo domače sadjarje. Transportne poti slovenskih jabolk so bistveno krajše kot pri uvoženih, zato je tudi obremenitev okolja manjša.
Še posebej bodimo pozorni na slovenska jabolka z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, ki so 100 % pridelana in predelana v Sloveniji, podvržena dodatnim kontrolam s strani neodvisnih certifikacijskih organov in morajo zadostiti strogim merilom kakovosti.
»Slovenska jabolka so v svetovnem merilu zelo kakovostna jabolka. Lahko jih priporočim z vsem srcem – in to pravzaprav kar vsa, ki rastejo pri nas! Zakaj? Ker je slovenska zemlja resnično vrhunska za gojenje jabolk! Naša zemlja je po svoji rodovitnosti in raznolikosti namreč tako dobra, da bi se nam, vsaj po mojem mnenju, splačalo posaditi še bistveno več jablan, kot jih že imamo!«
Marija Merljak,
univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije in prehranska strokovnjakinja
Najpogostejše sorte jabolk v Sloveniji
V slovenskih sadovnjakih najdemo številne sorte jabolk, ki se med seboj razlikujejo po okusu, barvi, času zorenja in obstojnosti. Med najbolj razširjenimi so gala, elstar, idared, jonagold, pinova, evelina, fuji, fuji kiku, topaz, zlati delišes, braeburn in Granny Smith.
Jonagold
Sladko, blago kiselkastega okusa, odlikuje ga sočnost in elegantna aromatičnost, ki se še poudari v sladicah in sokovih. Zori sredi septembra, na policah se obdrži do konca februarja.
Pinova in evelina
Jabolki podobnega okusa, obe sta hrustljavo sočni, slajšega okusa z blago kislino in značilno prijetno aromo, obneseta se v sladicah in kompotih. Zori konec septembra in se zelo dobro skladišči.
Fuji in Fuji Kiku
Jabolka s čvrstim mesom odlikuje sočnost in sladek okus, zaokrožen s pravo mero kisline. Prijetno aromatični sadeži se obnesejo v sladkih in slanih jedeh ter kompotih. Zori sredi oktobra, plodovi zdržijo do konca aprila.
Idared
S svojo prikupno rdečo barvo, belim, drobno zrnatim mesom ter prijetno sočnostjo in kislino je na slovenskem tržišču priljubljena in najbolj zastopana sorta, ki jo bomo z veseljem skuhali v čežani ali kompotu. Zori v začetku oktobra, obstane do konca maja.
Elstar
Veliki sadeži tega jabolka sladko-kislega okusa z bogato aromo se obnesejo tudi v solati in jabolčnem hrenu. Meso je prijetno zrnate teksture, sočno in hrustljavo ter srednje čvrsto. Zori v začetku septembra, privoščimo si jo v sezoni, saj se slabo skladišči in se obdrži do konca decembra.
Gala
Sladko jabolko lepe rdeče-rumene barve, ki nas prepriča s svojim hrustljavim in osvežujoče sočnim mesom in nežno aromo. Radi ga grizljamo kar tako, obnese se v pečenih nadevanih jabolkih, v zavitkih in pitah. Zori konec avgusta in se obdrži do konca decembra.
Braeburn
Zelo okusno jabolko kiselkastega okusa, s čvrstim in sočnim mesom, ki nas osveži in odžeja skozi vso zimo, saj se dobro obdrži, obnese se v solatah in kot dodatek pri narezkih. Zori sredi oktobra, obdrži se do konca marca.
Zlati delišes
Odlikuje ga skladen sladek okus s fino sadno kislino. To sočno in hrustljavo jabolko je priljubljeno pri potrošnikih in se odlično znajde v sladicah, pa tudi v družbi sirov. Zori konec septembra, na policah ga najdemo vse leto.
Granny smith
Značilno poudarjen kiselkast okus, sočno, sveže ter hrustljavo ob ugrizu. Svoje najbolj zveste kupce ima med mlajšimi potrošniki in ni ga solate ali sendviča, ki ga ne bi popestril ali osvežil. Zori v drugi polovici oktobra, na policah ga najdemo vse leto.
Topaz
Ta manjša rdeča jabolka so sopomenka za ekološko pridelana jabolka. Imajo odličen sladko-kisel okus in prijetno aromo. Zaradi mehkejšega mesa so zelo prijeten prigrizek, obnesejo se v čežani in nadevih. Zori v začetku oktobra, na policah se obdrži do konca februarja.
Carjevič
Stara slovenska sorta jabolk drobnejših plodov svetlo zelene osnovne barve z rdečimi lisami, jabolka so žlahtnega okusa in edinstvenega vonja in so v sezoni od konca septembra, idealna za prigrizke in sladice. Privoščimo si ga v sezoni, saj se obdrži do srede januarja.
Stare slovenske sorte jabolk
Posebno vrednost imajo stare slovenske sorte jabolk, kot so carjevič, štajerski mošancelj, krivopecelj ter dolenjska in gorenjska voščenka. Te sorte so priljubljene predvsem na domačih vrtovih in manjših sadovnjakih, kjer ohranjajo bogato sadjarsko tradicijo. Carjevič slovi po žlahtnem okusu in prijetni aromi, voščenke pa so znane po dolgi obstojnosti in vsestranski uporabnosti v kuhinji.
Čeprav jih v trgovinah najdemo redkeje, so te sorte pomembne za ohranjanje genetske pestrosti jablan in predstavljajo del kulturne dediščine slovenskega podeželja. Pogosto so odlična izbira za tradicionalne jedi, kot so jabolčni kis, jabolčna čežana in sušeno sadje.
Zakaj naj bodo slovenska jabolka pogosto na jedilniku?
- Jabolka so naravni vir prehranskih vlaknin.
- Vsebujejo številne naravne snovi, kot so pektin, mikroelementi, vitamini in rastlinski fenoli.
- Jabolko vsebuje naravno prisotne sladkorje, zato je odličen priboljšek.
- Pridelovalne razmere v Sloveniji omogočajo pridelavo jabolk vrhunske kakovosti in obiranje v optimalnem času zrelosti.
- Kratke transportne poti ne obremenjujejo okolja.
- Jabolka iz sheme »izbrana kakovost« so zagotovilo, da so pridelana v Sloveniji, nadstandardne kakovosti in da je pridelava dodatno nadzorovana.
Kam po slovenska jabolka?
Ponudnike slovenskih jabolk v svoji bližini lahko hitro in enostavno najdete tudi s pomočjo našega zemljevida ponudnikov lokalne hrane.
Uporaba jabolk v kulinariki
Jabolko je izjemno vsestransko živilo, ki ga lahko uporabimo v najrazličnejših jedeh. Sveža jabolka so priljubljen prigrizek, pogosto pa jih vključujemo v solate, kjer dodajo hrustljavost in prijetno sladko-kisel kontrast. V sladicah imajo nepogrešljivo vlogo, in sicer od klasičnega jabolčnega zavitka in pit do okusnih mojstrovin, kot so jabolčni kompot, domača jabolčna pita ali jabolčna pita z vanilijevo kremo.
Jabolčni zavitek je del slovenske kulinarične tradicije
Sestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.
Domač jabolčni zavitek ali štrudelj
Tudi v slanih jedeh jabolko najde svoje mesto. Dodamo ga lahko k mesu, kjer s svojo nežno kislino poudari aromo jedi, ali k sirom, s katerimi ustvari harmonično kombinacijo.
Poskusite nekaj drugačnega iz jabolk
Sestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.
Jabolka lahko za ozimnico posušimo sami
Jabolka so od nekdaj veljala za kraljico ozimnice. V shrambah naših babic so krhlji viseli na vrvicah, da so otrokom v dolgih zimskih mesecih ponujali sladko nagrado. Danes jabolka sušimo v jabolčni čips, ki ga imajo radi tudi najmlajši, ali pa jih shranjujemo v hladnih prostorih, kjer lahko ostanejo sveža še mesece po obiranju.
Pravilno skladiščena jabolka zdržijo skoraj do nove pomladi, zato so nepogrešljiv del naših zimskih zalog. So sadež, ki nas spremlja skozi vse leto, od prvih svežih plodov konec poletja do zadnjih hrustljavih grižljajev ob koncu zime.
Poglejte priročne nasvete za sušenje sadja in si pripravite ozimnico iz slovenskih jabolk kar sami.Blagodejno delovanje jabolk
Jabolka so zdrava presna, kuhana, pečena, vložena ali v soku. Čeprav še danes velja načelo Jabolko na dan odžene zdravnika stran, pa jabolka nikakor niso zdravilo za zdravljenje katere koli bolezni. Uživajmo jih preventivno.
Za vse velja, da je dobro vsaj enkrat mesečno opraviti razkuževalno črevesno kuro z jabolki. V ta namen zjutraj popijemo mlačen jabolčni sok, dopoldne zaužijemo eno ali dve presni neolupljeni jabolki, opoldne spijemo čaj iz jabolčnih lupin z dodatkom medu, pred spanjem pa na primer pojemo krožnik tople jabolčne kaše z medom.
Jabolka močno vplivajo na prebavo in tudi presnovo. Če imamo preveč želodčne kisline, jo lahko jabolčna in vinska kislina nevtralizirata ter pomagata pri presnovi beljakovin in maščob. V ta namen je dobro ob mastnem svinjskem mesu ali z mastno gosjo speči še jabolka. Njene učinkovine znižujejo holesterol in maščobe v krvi. Pri rednem uživanju jabolk se že v dveh mesecih zniža škodljiv holesterol v krvi.
Katere sorte jabolk so najbolj razširjene v Sloveniji?
Največ pridelujemo sorte gala, elstar, idared, jonagold, fuji, pinova, evelina, topaz, zlati delišes, braeburn in Granny Smith. Te sorte so glavne v trgovinah in tržni pridelavi, saj imajo dobre pridelovalne lastnosti in potrošnikom nudijo uravnotežen izbor med sladkimi in kiselkastimi okusi.
Katere so značilne slovenske sorte jabolk?
Med starejšimi slovenskimi sortami izstopajo carjevič, štajerski mošancelj, krivopecelj ter dolenjska in gorenjska voščenka. Čeprav danes v trgovinah niso tako pogoste, so dragocen del kulturne dediščine. Njihova ohranitev je pomembna tudi z vidika biotske pestrosti, saj so odpornejše na določene bolezni in primerne za tradicionalne jedi.
Koliko kalorij ima jabolko?
Povprečno jabolko vsebuje okoli 60 kalorij. Poleg nizke energijske vrednosti prinaša še bogat nabor vitaminov (A, C, B-skupina) in vlaknin, ki jih je največ v lupini. Prav zato je priporočljivo jabolko uživati neolupljeno, kadar je le mogoče.
Zakaj je jabolko primerno za vsakodnevno uživanje?
Zaradi visoke vsebnosti vode in vlaknin poskrbi za dobro hidracijo in prebavo. Naravni sladkorji, predvsem fruktoza, zagotavljajo hitro energijo, ne da bi močno obremenili organizem. Antioksidanti v jabolkih pa pomagajo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Zakaj izbrati slovenska jabolka?
Slovenska jabolka so obrana v polni zrelosti, zato imajo bolj izrazit okus in več hranilnih snovi. Prepotujejo le kratke razdalje od sadovnjaka do kupca, kar pomeni večjo svežino in manjšo obremenitev okolja. Z nakupom podpiramo domače pridelovalce in ohranjamo tradicijo sadjarstva v Sloveniji.
Kaj pomeni znak »izbrana kakovost – Slovenija« pri jabolkih?
Gre za nacionalno shemo kakovosti, ki zagotavlja, da so jabolka v celoti pridelana in predelana v Sloveniji. Certificirani pridelovalci spoštujejo stroge standarde pridelave, transport do trgovin pa je omejen na največ 250 kilometrov. Dodatne kontrole opravljajo neodvisni certifikacijski organi, zato lahko potrošniki zaupajo, da kupujejo preverjeno kakovostno sadje.
Kako pravilno shranjujemo jabolka za ozimnico?
Jabolka shranjujemo v hladnih, temnih in zračnih prostorih, najbolje v lesenih zabojčkih. Pomembno je, da niso poškodovana, saj se tako hitreje kvarijo. Iz njih lahko pripravimo tudi krhlje, suhi čips ali sok, ki nam popestrijo zimsko prehrano. Z ustreznim shranjevanjem lahko sveža jabolka uživamo še mesece po obiranju.
