Naj javna stranišča v letu 2023 v Novem mestu, Črnomlju ter BS Petrol Vrtojba, WC metlica tudi za Koper; Slavnostna govornica je bila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič
Vsako leto je 19. november še posebej namenjen tudi „prostoru“ kamor tudi cesar in predsednik najraje gresta sama, torej stranišču, saj obeležujemo svetovni dan stranišč. Ta je predvsem namenjen povečevanju ozaveščenosti in pripravljenosti lokalnih skupnosti za boljše sanitarne pogoje. V ta namen je vseslovensko Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) letos že petnajsto leto zapored pripravilo akcijo »Naj javno stranišče«. Akcija je namenjena odpravljanju ovir osebam s kronično vnetno črevesno boleznijo v okolju, kjer živijo in se gibljejo, ter osveščanju javnosti o pomenu stranišč. Informacije o stanju javnih stranišč v Sloveniji, pridobljene v akciji, niso pomembne le za osebe s KVČB, temveč tudi za ostale ljudi, zato ima akcija širši družbeni pomen. In tako je minuli petek v Gledališču Park v Murski Soboti potekala sklepna prireditev izbora „Naj javno stranišče 2023“. KVČB je podelilo nagrade in priznanja za najbolj urejena javna stranišča v Sloveniji za leto 2023, a tudi „opomine“, tistim ki premalo skrbijo za javna stranišča, ali pa jih sploh nimajo. Komisija društva je v poletnih mesecih prevozila 4689 kilometrov po vsej Sloveniji, obiskala več kot 180 lokacij, preverili so, kakšno je stanje javnih stranišč v 12 mestnih občinah, 93 ostalih občinah, žal v več kot tretjini občinah sploh nimajo javnih stranišč, in 56 bencinskih servisih ob avtocestah. Občinam, ki sploh nimajo javnih stranišč, med njimi so tudi Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, so podelili „zidak“ in upajo, da bo do naslednjega leta drugače. Kakorkoli že, tekom ocenjevanja je komisija ugotovila, da imajo v MO Novo mesto najlepše urejena javna stranišča v kategoriji mestnih občin. V kategoriji ostalih občin pa si je prvo mesto prislužila občina Črnomelj. Še lani so jim v društvu podelili listino zidak, saj javnih stranišč niso imeli, letos pa so zgradili in uredili zelo lepa javna stranišča.
Ker je MO Murska Sobota v minulem letu prejela priznanje KVČB za »Naj javno stranišče 2022« v kategoriji mestnih občin, je letošnja sklepna prireditev akcije »Naj javno stranišče 2023« potekala v prekmurski prestolnici Murski Soboti. Ob tej priložnosti je zbrane člane društva in letošnje nagrajence pozdravil soboški župan Damjan Anželj in se organizatorjem zahvalil za njihov trud in energijo, ki jih vlagajo v svoje poslanstvo, saj »ozaveščanja o tem, kako pomembna so javna stranišča, nikoli ni preveč«. Župan je izpostavil primer Murske Sobote, kjer so javna stranišča pogosta tarča objestnih vandalov in nerazumevanja občanov glede umeščanja javnih sanitarij v mestnem središču. Slavnostna govornica na dogodku, ki ga je popestril pevec Mišo Kontrec, je bila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je zbrane nagovorila preko videa. Danica Koren, vodja in koordinatorica akcije Naj javno stranišče je na sklepni prireditvi spregovorila o izvajanju akcije v 15 letih, katere kategorije javnih stranišč so ocenjevali v teh letih in zakaj od leta 2016 ocenjevanje izvajajo samo v kategoriji občin in bencinskih servisov. Poudarila je, da v društvu po petnajstih letih izvajanja akcije z veseljem ugotavljajo napredek na tem področju. Slovenska javnost dobro pozna akcijo in tako tudi težave oseb s kronično vnetno črevesno boleznijo, ki nujno potrebujejo javna stranišča. Z akcijo bodo nadaljevali tudi naslednje leto, saj so prepričani, da so še vedno možne izboljšave. In nenazadnje tudi zaradi tega, ker v društvu zasledujejo cilj, da bi vsaka občina v Sloveniji imela javna stranišča, ki bi bila urejena in lepo vzdrževana. Javna stranišča so področje, kjer je potrebno redno vzdrževanje opreme in spremljanje potreb po higienskem materialu, zato je oprema in vzdrževanje javnih stranišč tudi letos predstavljala razlog za spremembe v vrstnem redu uvrstitev občin.
Tako so priznanja Naj javno stranišče za leto 2023, prejeli: v kategoriji mestnih občin MO Novo mesto z doseženimi 4,328 točkami (od 5,00), v kategoriji ostalih občin je občina Črnomelj z doseženimi 4,638 točkami, ter v kategoriji bencinskih servisov Bencinski servis Petrol Vrtojba, smer Ljubljana s 4,365 točkami. Straniščno metlico za najslabše urejena javna stranišča leta 2023 med mestnimi občinami so podelili MO Koper, saj je zbrala najmanj točk, in sicer 3,564. Koper ima sicer kar enajst (11) lokacij javnih stranišč, vendar so nekatere plačljive ali nimajo urejenih stranišč za invalide ali so težje dostopne. Vse skupaj je bilo ob težki konkurenci dovolj za izgubo pomembnih točk. V kategoriji ostalih občin je straniščno metlico za najslabše urejena javna stranišča 2023 dobila občina Gornja Radgona, z zbranimi 3,203 točkami. Mesto Gornja Radgona ima sicer dve javni stranišči (Trg svobode in Lackova ulica), ki pa sta dotrajani in sta bili ob pregledu neurejeni, kar je ob veliki konkurenci privedlo do uvrstitve na zadnje mesto. Med bencinskimi servisi pa Bencinski servis Petrol Voklo, smer Avstrija z doseženimi 3,678 točkami. Tukaj sta se odlično odrezali javni stranišči v Grabonošu, in sicer proti Lendavi (7. mesto), proti Mariboru pa celo 7. Sicer pa je komisija Društva za KVČB v poletnih mesecih ocenjevala dostopnost, označenost dostopa, urejenost, število sanitarij, sanitarije za invalide, opremo in higienski material. Ocenjevali so tudi kako je s postavitvijo usmerjevalnih tabel in označenost na stavbah (oznaka »WC« na vratih javnih stranišč). Prav tako so jim svetovali pri opremi sanitarij, namenjenih invalidnim osebam (namestitev odlagalnih polic, obojestranska držala ob straniščnih školjkah, držalo nad pisoarjem in zaprti koš za odpadke …), ter uporabi papirnatih brisač namesto sušilcev ipd.
V društvu še vedno zasledujejo cilj, da bi vsaka občina v Sloveniji imela javna stranišča, ki bi bila urejena ter lepo vzdrževana. Med vključenimi v akcijo Naj javno stranišče je 52 občin, kjer nimajo javnih stranišč. Ta podatek je zaskrbljujoč, saj so javna stranišča pomemben družbenokoristen faktor. Sploh pa slika javnega stranišča pokaže tudi sliko občine oz. mesta. V društvu si želijo, da bi vse občine to zaznale in si prizadevale k zagotovitvi javnih stranišč. Tiste občine, ki imajo javna stranišča, se zavedajo njihovega pomena, imajo več lokacij in skrbijo, da so lepo urejena. Letošnja akcija je prinesla tudi nekaj konkretnih izboljšav na tem področju.
O Društvu za KVČB
Poslanstvo Društva KVČB je izboljšati kakovost življenja ljudi s s to boleznijo. Društvo, ki
deluje od leta 2004 ima danes več kot 2000 članov, ki so organizirani v 11 sekcijah po vsej Sloveniji. Ima status invalidske organizacije, status društva v javnem interesu ter status nevladne organizacije v javnem interesu na področju invalidskega varstva in je član Evropskega združenja bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. KVČB je skupno ime za crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis. Gre za imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesa ali celotne prebavne cevi. Najpogosteje se pojavi med 15. in 35. letom starosti, pojavnost bolezni pa narašča tudi pri otrocih. Je bolezen sodobnega časa, ki lahko prizadene kogarkoli v kateremkoli življenjskem obdobju. V Sloveniji se s to težko boleznijo sooča okoli 7500 ljudi, kar je bilo ugotovljeno v posebni študiji. Globalno je 5 milijonov in v Evropi okoli 2,2 milijona oseb s kronično vnetno črevesno boleznijo…
Kaj občuti bolnik?
Klinična slika Chronove bolezni in ulceroznega kolitisa pri otrocih in mladostnikih je v nekaterih pogledih podobna klinični sliki odraslih. Pri ulceroznem kolitisu so v ospredju driska, kri v blatu, bolečine v spodnjem delu trebuha in tenezmi (krčevite bolečine v trebuhu in občutek nujnega odvajanja blata). Pri hujši obliki bolezni lahko nastopi tudi zvišana temperatura, neješčnost, izguba teže, utrujenost. Bolezenski znaki pri Chronovi bolezni so odvisni predvsem od umestitve vnetja v prebavni cevi, od razširjenosti vnetja in pridruženih nečrevesnih znakov oziroma znakov zunaj črevesa. Če bolezen prizadene tanko črevo, kažejo bolniki znake motenega vsrkavanja hranilnih snovi, vitaminov in mineralov iz črevesne svetline v kri. Pojavi se driska, bolečine v trebuhu, neješčnost, izguba teže in zaostanek v rasti in razvoju pri otrocih. Klinična slika pri prizadetosti debelega črevesa je podobna kot pri ulceroznem kolitisu, pojavlja se driska, blatu sta primešani kri in sluz. Pomembna razlika bolezenskih znakov otrok od bolezenskih znakov pri odraslih je zaostajanje v rasti in spolnem dozorevanju, ki je značilno za KVČB v otroškem obdobju in se lahko pojavi več mesecev ali celo let pred pojavom drugih značilnejših znakov bolezni. Zato je pomembno, da se bolezen odkrije čim prej in se jo začne zdraviti…Nezdravljena bolezen vodi v resne zaplete bolezni ali celo smrt. Hudi zapleti bolezni so toksični megakolon pri ulceroznem kolitisu, obsežne krvavitve iz črevesa, nastanek stenoz (zožitev), fistul ter zaostanek v rasti in spolnem razvoju otroka.
