Priznanje „Beli lokvanj 2022“ za družino Smrke z Negovskega Vrha
V Turističnem društvu Negova- Spodnji Ivanjci, ki že vrsto let vodi akcijo izbire najbolj urejene domačije na svojem območju, kateri namenja posebno priznanje „Beli lokvanj“, so tudi letos niso izneverili tradiciji. Priznanje so tudi letos podelili ob praznovanju krajevnega praznika ali Negovskega žegnanja, ki se odvija vsako leto na dan Marijinega rojstva, kateremu je posvečena negovska cerkev. Tako so tudi letos priznavaje podelili na tradicionalni gasilski veselici, ki jo vsako leto ob gasilskem domu prireja domače PGD Negova. Ob podelitvi priznanja je nekaj besed ob namenu izbire najlepše urejene domačije, povedal predsednik TD Negova – Spodnji Ivanjci Zdenko Bratuša, ki je oznanil, da prejme priznanje „Beli lokvanj 2022“ družina Smrke iz Negove, oziroma zaselka Negovski Vrh.
Kot je Bratuša poudaril, je komisija imela težko nalogo, saj je veliko domačij, ki bi si zaslužile to priznanje. A, na koncu je bila izbrana domačija Ivice in Marjana Smrketa. Ob tej priliki je spregovoril tudi župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko, ki je dejal: »Priznanje je prišlo v prave roke, saj se družina Smrke ob kmetovanju, posveča dopolnilni dejavnosti, ki popestri ponudbo iz kmečkih domačij. Njihovi mlečni izdelki, so cenjeni, s svojo dejavnostjo pa so popestrili tovrstno ponudbo. Ker so pridni in skrbni gospodarji, si to priznanje tudi zaslužijo in jim zato tudi čestitam«. Priznanje je sestrama Sari in Juliji Smrke izročil župan Stanislav Rojko, čestital pa jima je tudi predsednik TD Zdenko Bratuša. Omeniti sicer kaže, da je bilo priznanje „Beli lokvanj“ ustanovljeno takrat, ko so na površini Negovskega jezera cveteli beli lokvanji, katerih sedaj ni več, saj jezerska površina pokrita z rumenim lokvanjem, katerega imenujejo blatnik.
Letošnja prejemnika priznanja Ivica in Marjan Smrke sta v kmetijstvu pristala po naključju. Za Ivičinimi starši sta podedovala kmetijo, začela delati, danes pa jo želijo ohraniti tudi njune hčere. V hlevu imajo 24 krav, po nekaj litrov mleka pa so že od nekdaj predelovali v kislo skuto. »Skute pri nas nismo nikoli kupili. Že moja mama nas je preživljala s tem, da je skuto in jajca nosila prodajat v Maribor. Peš je hodila na avtobus v Benedikt, potem pa prodajala po mestu,« pove Ivica, ki s svojim Marjanom ima hčerke Saro, Julijo, Lano in Marjo, ki je domačijo že zapustila, a so še vedno vsi zelo povezani in navezani na domačijo v Negovi. Zato so tudi zgodbo o mlečnih izdelkih povezali s krajem in okolico. Smrketovi na kmetiji obdelujejo 20 hektarjev travnikov in njiv. Pridelujejo krmo in žita za 24 krav molznic, stalež živali v hlevu je 45. Del mleka predelajo v okviru dopolnilne dejavnosti v mlečne izdelke, ostalo mleko prodajo preko KZ Radgona. Na kmetiji Smrke je tudi hčerka Sara, absolventka razrednega pouka, ki ji je življenjska želja, da bi poučevala otroke do petega razreda na osnovni šoli, a je pred dnevi bila izbrana za tretjo naj mlado kmetico Slovenije. Oče Marjan in mati Ivica sta bila do svojih štirih hčera na en način stroga, saj sta ves čas poudarjala, da mora biti šola na prvem mestu v mladosti, šele nato je bilo pomembno delo na kmetiji in prosti čas. Tudi zato ni nič čudnega, da so vsa dekleta na dobri poti, da bodo diplomirala ali celo magistrirala. Sarina magistrska naloga ima še poseben pomen za delo z mladimi. V nalogi preučuje prikaz dela od pridelave do predelave hrane na kmetiji osnovnošolcem v okviru interesne dejavnosti v osnovni šoli.
Ne le, da je Sara talent za otroke, kot poudarjata obe sestri, tudi pri predelavi mleka ima spretne roke in veliko znanja ter volje. »Na kmetiji se trudimo pomagati vsi. Za delo, vezano na samo pridelavo mleka, poskrbita oče in mati. Ženski del družine pa je dejaven pri predelavi mleka v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki smo jo letos uradno registrirali. Res pa je, da smo že kar nekaj časa pred tem preizkušali številne recepture v domači kuhinji. In uspelo nam je, da pripravljamo za prodajo odlično skuto, kislo smetano, jogurt, navadno in zeliščno maslo, skutin namaz, mladi sir, sir z zelišči in mocarelo.« Da imajo odlične izdelke iz kakovostnega mleka krav lisaste pasme, zagotovo drži, to potrjuje tudi strokovna komisija na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij, ki jim je ob prvem sodelovanju na ocenjevanjih mlečnih izdelkov za tri izdelke podelila tri zlate medalje, in sicer za navadni jogurt, skuto in zeliščno maslo.
Čeprav so običajno recepture na kmetijah skrivnost, nam je Sara zaupala, kako pripravljajo skuto na klasičen, tradicionalen način, ki se uporablja za pripravo gibanic in pogač. Uporabljajo recepturo, ki se je je posluževala že babica, ki je s prodajo skute na nek način preživljala družino. Sveže mleko po molži pustijo za dan in pol na sobni temperaturi. Ker je neobdelano mleko »živo«, se v tem času sesiri, koagulum razbijejo na manjše dele, segrevajo do ustrezne temperature, ves čas procesa se izloča sirotka iz sirnih zrn. Trda frakcija je kisla skuta, ki je zelo iskana za pripravo domačih dobrot…
Fotografije: Ludvik Kramberger