Upokojencema za dvomljivo „zdravilo-prašek“ vzela kar 830 evrov!

Kako sta Marija in Edgar nasedla ponudnici „čudežnih“ zdravil, prehranskega dopolnila, in plačala račun vreden kar solidno slovensko pokojnino

Prodaja različnih artiklov „od vrat do vrat“, zlasti na severovzhodu države, kjer so blizu sosedje iz Madžarske, pa tudi Romuni in celo Ukrajinci ter Moldavci, je lahko največja goljufija in prevara ljudi zlasti starejših, ko so ti sami doma. Policisti pogosto „lovijo“ prodajalce različne posode, oblačil, obutve, posteljnine ipd. Sprva postavljena cena znaša vsaj desetkratnik vrednosti in če npr. prodaja kakšno trenirko ji postavi celo 100 evrov, pri iznajdljivemu kupcu, ki se ne pusti, pa jo prodajo že za 10 €, kar pomeni, da je kljub temu vsaj nekaj zaslužil. Nazadnje so policisti na mariborskem in murskosoboškem območju iskali pretkane goljufe iz Madžarske, ki so ponujali čudežne odeje, ki naj bi, tako so zatrjevali, ščitila pred okužbo s koronavirusom. Prevaranti so si zlasti na podeželju izbrali starejše domačine, ki živijo bodisi sami bodisi so v času obiska sami doma. Tudi policisti so potrdili, da so nekateri kupili ‘zdravilno’ odejo, ki jih bo obvarovala pred koronavirusom. Izkazalo se je, da so kupili povsem običajno odejo, vredno bistveno manj od plačanega zneska. Prodajalka je trdila, da sicer tovrstna čudežna odeja stane 400 evrov. Toda zaradi nastale situacije jo je upokojencem, ki se tako ali tako z majhno penzijo bori za preživetje, prodajala za 100 evrov, razliko pa naj bi plačalo slovensko ministrstvo za zdravje. Pozneje se je ob obisku sorodnikov izkazalo, da so seveda kupili povsem običajno odejo, celo slabe kakovosti, ki jih ne bo zaščitila pred korono. Poznavalci ocenjujejo, da v nekaterih diskontnih prodajalnah takšno koco lahko dobiš za manj kot 10 €…

Najbolj problematična so klub vsemu različna „zdravila“, vitaminski nadomestki, preparati, mazila, tinkture, spreji in podobne reči, ki je nekateri ponujajo za izboljšanje zdravja in hujšanje, kjer ljudje največkrat kupujejo „mačka v žaklju“, saj zadevo prej nisi poznal, akviziter pa obljublja čudeže, ki še najbolj skeptične posameznike prepričajo. To sicer niti ne preseneča, kajti ko človek zboli išče slamico na vse načine in tukaj je pripravljen še zadnje evro nameniti za zdravilo ali „zdravilo“. In prav nekaj podobnega se je pripetilo življenjskima sopotnikoma iz Apaške doline, Radgončanki, Mariji Krstič in Edgarju Walnerju, ki je k nam prišel iz avstrijskega Bregenza. Po več desetletij dela na skrajnjem severozahodu Avstrije, sta se pred leti upokojila in prišla v Slovenijo, ter si v Podgorju zvila lep in udoben dom za jesen življenja. Žal z leti prihajajo bolezni in tako so tudi Edgarja „napadle“ težave s kostmi, zlasti s spodnjimi okončinami. Zdravniki so sicer predlagali operativne posege, a možakar, malo iz strahu, malo iz nezaupanja, ni želel pod nož. Iskal je in išče nove in nove alternativne metode, ki bi ga spet rešile bergel. In rešitev je videl pred časom, 7. julija letos, ko ju je obiskala ponudnica še enih „čudežnih zdravil“ iz podjetja Vitalius, posredništvo in trgovina iz Selnice ob Dravi.

Videla je kako Edgar hodi s pomočjo bergel, živita v lepi hiši z okolico, pred hišo dva avtomobila… in enostavno „napadla z vsemi štirimi“. Po daljšem prepričevanju in trditvah, kako je njeno prehransko dopolnilo s sladilom prava stvar za vse njegove težave, s spodnjimi okončinami, s krvjo, zastrupljenostjo telesa ipd. ji je uspelo. Ponudila je šest škatlic praška po 300 gramov, v skupnem znesku 1.800 g, za ceno 830 € z DDV. „Hudo mi je bilo, ko sem videla, da si Edgar na vse načine želi rešitev pred težavami. Da mi ne bi očital, kako mu ne želim pomagati, sva odločila za nakup ponujenega. Prodajalka, šlo je za mlajšo žensko staro med 25 in 30 let, nam je ponudila tudi ugodno obročno odplačevanje, 50 € na roko, pozneje pa še 20 obrokov po 39 €. Vse dobro in prav, a kaj ko preparat sploh ni za uporabo in ga sedaj nihče več ne uporablja. Edgar je poskušal prehransko dopolnilo mešati tudi s sokom, a spet ne gre, ker je ogabno in kar je najpomembneje, nobenih pozitivnih učinkov ni. Rada bi se slišala s prodajalko, a kaj ko nam več ne dvigujejo telefona in nama ostane, da plačujemo položnice, ko prihajajo. Pa še tukaj je nekaj dvomljivega, saj nam položnice prihajajo od dveh različnih podjetij“, nam pove Marija, ki dodaja, da jima je prodajalka sicer obljubila, da se bo oglasila čez pol leta, toda ona dva bi se rada z njo srečala ali vsaj slišala z njo. Ni jima jasno, da ne moreta reklamirati, ker nista zadovoljna z kupljenim blagom. Prav tako jima ni jasno, kako je prodajalka v pičlih desetih minutah uspela opraviti vse krvne in druge preiskave, če to ni mogoče niti v laboratoriju. Edgarja, ki sicer ne pozna preveč slovensko zakonodajo, raje molči, a tudi njega moti, zakaj je bilo potrebno kupiti šest škatel praška, in ali ni mogoče najprej poskusiti z eno, nato pa če se stranka odloči za naprej?

Naša sogovornika, Marija in Edgar sicer ne trdita, da bi jih kdorkoli ogoljufal, saj sta sama verjela, da gre za pravo zdravilo, moti pa ju način na katerega sta nasedla in sedaj ne moreta priti v stik z ljudmi, ki so ju očitno prelisičili. Zavedata se tudi, da bosta težko razveljavila pogodbo in vrnila že prejeto „robo“, želijo pa predvsem opozoriti na previdnost pri kakšnih nakupih. Ni rečeno, da zadevo ne bodo nakazali tudi organom pregona, a zaenkrat še upata, da se jim bo zastopnica Vitaliusa vse eno oglasila in bi se lahko pogovorili. Najraje bi ji vrnili pet posod preparata, ki še niso odprte in s tem bi se zanju zadeva končala.

O celotni zadevi smo se tudi sami skušali pomeniti z nekom iz omenjenega podjetja s sedežem na Mariborski cesti 45 v Selnici ob Dravi, a tudi nam niso odgovarjali na telefonske klice, s stacionarnega telefona. Večinoma je slišati le telefonski odzivnik, odgovorov pa nismo prejeli niti na vprašanja, ki smo jih poslali po elektronski pošti, čeprav so nam sporočili, da „so vprašanja posredovali naprej in jih dobimo“. Žal niti po treh tednih odgovorov ni bilo!