Sin Vojteh predstavil knjigo očeta Franca Holca, ki je v 101. letu starosti umrl junija letos
V Gostilni na vasi pri Marku v Nasovi, je Vojteh Holc, sin v letošnjem juniju preminulega dolgoletnega člana KO Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, Franca Holca, predstavil knjigo, ki jo je njegov oče napisal na podlagi svojih spominov na doživetja v zvezi z vojno in vojsko vse od otroških pa do zrelih let in jo glede na njegov odnos do vojne pomenljivo naslovil »Neresni vojak Les – spomini na davne dni«. Večina dogodkov iz knjige se nanaša na leta, ki jih je Franc preživel kot vojak v 2. svetovni vojni, od svoje polnoletnosti leta 1942 pa do osvoboditve. Še pred predstavitvijo knjige je Vojteh množici prisotnih, večinoma članov ZZB za vrednote NOB z radgonskega območja nekoliko podrobneje predstavil avtorja, torej svojega očeta, za katerega je dejal, da je nekako raje praznoval god (3.12.) kot rojstni dan, ki je bil 12 dni prej. Tako je s svojci in sorodniki praznoval rojstni dan, sodelavce in kolege pa je vedno počastil na svoj god.
Rojen je bil 21. novembra 1924 v Okoslavcih, v družini majhnih kmetov. Osnovno šolo je obiskoval v bližnjem Vidmu ob Ščavnici. Po šestem razredu je, na željo staršev, nadaljeval šolanje v klasični gimnaziji v Mariboru, kjer je bil ob nemški okupaciji tik pred malo maturo, takoj po dopolnjenem 18. letu pa je, kot večina fantov v tem delu Štajerske, dobil poziv v nemško vojsko. V začetku decembra 1942 je odpotoval z večjo skupino mobilizirancev v Nemčijo in nato naprej v Francijo in na Nizozemsko, kjer so ga urili za topničarja. Po končanem urjenju je leta 1943 odšel na vzhodno fronto. Po nekaj težkih mesecih bojev in negotovosti sta se s tovarišem Milanom iz Brestanice predala rdečearmejcem in prišla v rusko taborišče vojnih ujetnikov. Tam so julija 1944 sestavili prvo Jugoslovansko brigado, ustanovljeno v Sovjetski zvezi in z njo je, deloma z vlakom, večinoma pa peš, prišel na fronto pri Čačku v Srbiji. Mnogo njegovih tovarišev je v teh bojih padlo, sam pa je bil ranjen. Po okrevanju se je boril na Sremski fronti, kjer je po nekaj mesecih bojev težko zbolel in ostal v bolnišnici do konca vojne.
Po vojni je končal gimnazijo in diplomiral iz geodezije. Delal je na Občini Gornja Radgona kot geodet ter kasneje kot načelnik občinske geodetske uprave vse do upokojitve. Kot geodet je verjetno marsikomu izmed poslušalcev na predstavitvi knjige izvedel kakšno meritev zemljišča ali hiše. Leta 1953 se je poročil, za njim sva ostala hčerka in sin ter dve vnukinji in dva vnuka. V ZB je deloval v glavnem pri skupnosti Jugoslovanske brigade, ustanovljene v SZ, kjer je bil član odbora in predsednik pododbora za Pomurje. Dokler je bil bolj pri močeh, se je udeleževal vseh vsakoletnih srečanj brigade v Sedlarjevem ob Sotli. Za sodelovanje v protifašističnem boju je ob obletnicah zmage nad fašizmom prejel več ruskih jubilejnih odlikovanj. Še ob visokem jubileju, 100- letnici, novembra 2024, je gostil sorodnike, znance in predstavnike raznih organizacij. Čez zimo pa se mu je zdravje poslabšalo in se je v začetku poletja 2025 za vedno poslovil.
„Na srečo je dočakal izdajo svoje knjige, ki sem jo uspel urediti in dati v tisk malo pred njegovo 100-letnico. Tako je ob tem visokem jubileju dobil kot darilo 50 izvodov knjige, ki jo je z veseljem razdelil med sorodnike, sosede in prijatelje, nekaj izvodov pa je podaril društvom in knjižnicam,“ je dejal Vojteh o svojem očetu, nato pa je dodal še nekaj besed o samem nastanku knjige. Osnova oziroma povod za pisanje knjige je bil dnevnik, ki ga je tovariš Franček pisal med vojno. Kot mlad vojak je med urjenjem v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem pričel pisati dnevnik. Žal se je ta prvi dnevnik izgubil s prtljago, ko je potoval z vlakom na fronto v Rusijo. Zato je začel pisati drugi dnevnik, ki pa mu ga je ob predaji vzel ruski oficir. Tako je končno septembra 1944 pričel pisati svoj tretji dnevnik. Sam je iz papirja in kartona sešil knjižico in v njo zapisal po spominu vsebino prvih dveh dnevnikov in nadaljeval s sprotnimi dogodki. Na podlagi tega dnevnika je tako kmalu po upokojitvi pričel na pisalni stroj pisati spomine na dogodke, ki jih je kot mlad vojak doživel med drugo svetovno vojno. V teh spominih, ki jim je dal naslov »Tako, kot drugi hočejo«, je opisal svojo pot in dogodke med vojno.
„Leta 2005 se je odločil, da te svoje spomine še nekoliko razširi s spomini na z vojsko in vojno povezanimi dogodki pred in tudi po drugi svetovni vojni. Takrat je na moje prigovarjanje pričel s pisanjem na osebni računalnik. Ker je že dopolnil osemdeset let, so bili začetki nekoliko težji, kasneje pa je nov način pisanja dobro obvladal. Tako je prepisal vse na pisalni stroj napisane spomine, dodal še nove zapise in vse skupaj uredil in razdelil v več poglavij. Kasneje sva poiskala in dodala še nekaj slik iz dnevnika, osebnega arhiva in spleta in leta 2011 kar doma na tiskalnik natisnila dva ali tri delovne izvode, ki ga je prebralo kar nekaj sorodnikov in znancev, en izvod pa je bil predan tudi združenju borcev. Vendar pa je bila skupna želja, da bi ti zapisi izšli v tiskani obliki in bili tako dostopni širšemu krogu bralcev.
Žal se je dodatno urejanje in dopolnjevanje precej zavleklo, predvsem zaradi mojih drugih obveznosti. Tako so bili komaj po dolgih trinajstih letih zapisi urejeni in pregledani in tukaj pred vami je eden izmed izvodov knjige, izdan ob avtorjevi stoletnici,“ je dejal Vojteh.
Omenil je, da vsebina knjige ni strokovno lektorirana, vendar pa se je s tem ohranila avtentičnost in originalnost pisanja, ki bo morda zato za nekatere bralce težje razumljivo. Uporabljenih je namreč veliko narečnih izrazov in tujih besed, kot jih je slišal in zapisal že med vojno v svojem dnevniku. „Vseeno pa mislim, da bo ravno zato bralec še bolj dobil vpogled v takratne stiske mladega vojaka, ki je poskusil s svojim humorjem in neresnostjo ubežati grozotam in nesmislu vojne. Sam avtor je posebej izjavil, da so vse zgodbe in dogodki resnični, čeprav so zapisani na humoristični način. Knjiga je namreč razdeljena na kratke zgodbe z opisi posameznih dogodkov, ki jih je napisal v večinoma šaljivi, deloma morda tudi sarkastični obliki. Vsekakor je bil njegov namen bralcu prikazati, kako je vsaka vojna nesmiselna in koliko nepotrebnega trpljenja ter gorja prinaša malemu človeku – vojaku in vsem njegovim, zato ker razni vodje želijo uveljaviti svojo premoč nad drugimi. Kot sem že omenil, je knjiga izšla v samozaložbi v nakladi samo 50 izvodov, ki so bili namenjeni predvsem najbližjim. Če pa bi jo kdo rad prebral, je na razpolago en izvod pri tukajšnjem krajevnem odboru ZB, dva izvoda sta na razpolago za izposojo v Knjižnici Gornja Radgona in eden v PiŠK Murska Sobota, po eden pa tudi v Društvu upokojencev GR, Domu starejših občanov GR in na Občini Gornja Radgona,“ je še pojasnil Vojteh Holc, na predstavitvi knjige pokojnega očeta Franca.
