Umrl je legendarni radijski voditelj Sašo Hribar

Nenadoma je umrl Aleksander Hribar, nagrajeni slovenski satirik in radijski voditelj, ena najbolj priljubljenih radijskih osebnosti v Sloveniji. Star je bil 63 let.

Sašo Hribar se je rodil 19. marca 1960 v Celju, pozneje se je z družino preselil v Grosuplje. Po končani srednji šoli se je vpisal na naravoslovno fakulteto, natančneje: na študij metalurgije, ki pa ga ni nikoli zaključil.

Ni bil rojen za “klasičnega” radijskega voditelja
Na Radio Slovenija je prišel po naključju. Leta 1984 ga je Mitja Novljan povabil v srednješolsko oddajo, kjer je njegovo razpravljanje ujela Ajda Kalan ter ga povabila na avdicijo za radijskega napovedovalca, ki jo je tudi uspešno opravil. Od leta 1985 je bil povezovalec programa na slovenskem Radiu, kjer se je, kot je sam rad povedal, specializiral za osmrtnice – prav gotovo pa je, da je izstopal iz strogih okvirjev napovedovalskega dela. V nočnem programu si je nekoč izmislil sogovornika, lik bioenergetika, in s svojim darom za imitacijo takoj pritegnil številne poslušalce.

Fenomen Ga Ga
Tako so nastale zasnove za prvo radijsko oddajo Radio Ga Ga, ki se je rodila 6. aprila 1990 in vse od takrat vabila pred radijske sprejemnike. “Leta in leta sem se ukvarjal, kako bi naredil interaktivno oddajo, nekaj podobnega Butnskali, ki bi potekala v živo. Začeli smo se pogovarjati, vendar je bilo veliko dvomov, češ da ni mogoče vsak teden narediti oddaje, v kateri se improvizira brez scenarija. Sam sem vedel, da se da iz vsakega lika, če mu dodaš veliko osebnostnih lastnosti, narediti zgodbo,” se je leta 2020 začetkov oddaje Hribar spominjal v intervjuju za časopis Dnevnik. Prva različica oddaje je trajala dolgih osem ur.

V Radiu Ga Ga, ki je pomenil prelomnico v slovenskem radijskem humorju in v katerem se je v imitatorskih sposobnostih urilo več slovenskih komikov, je Sašo Hribar ustvaril arzenal neponovljivih radijskih likov, ki so zrasli iz njegovega cinično satiričnega duha in zaživeli prek njegove izjemne glasovne mimikrije. O kultnem statusu oddaje priča tudi podatek, da je bila v devetdesetih v Monte Carlu izbrana za najboljšo med radijskimi oddajami v živo.

Politike satiriziral, a brez zlobe
Plejadi imaginarnih osebnosti, ki jih je ustvaril – teh je bilo več kot trideset – je sčasoma dodal tudi politike z obeh strani političnega spektra. “Politika je postala vulgarna, izgubila je altruizem, ponos, dostojanstvo, poštenje, zato sem naredil preobrat in jih v oddaji naredil bolj ljubeče, bolj človeške,” je o tem povedal leta 2020. “Dal sem jim lastnosti, ki jih sploh nimajo, so pa bolj človeške, prijaznejše. To je obrat, ki ga verjetno ne dela noben imitator. Predstavljam jih v ljubki luči, čeprav se iz njih ‘zafrkavam’.”

zviren radijski koncept je predstavljala tudi oddaja Moja soseska na Valu 202. V njej je običajnega poslušalca postavil v središče radijskega šova in mu omogočil duhovito, afirmativno predstavitev. Na začetku 90. let se je Hribar predstavil tudi na malih zaslonih, kjer je nastopil kot voditelj tedaj priljubljene oddaje Titanik (v tandemu s Sašo Einsiedler) in pozneje še kot voditelj kompleksne televizijske oddaje Hri-bar. V njej je med drugim moderiral pogovore med “liki” vodilnih slovenskih politikov in javnih osebnosti.

“Humor je zadeva, ki nastaja spontano, humor vpliva na čustva ljudi, je povezava med ratiem in duševno sposobnostjo dojemanja,” je Hribar o svojem pristopu k umetnosti humorja povedal v intervjuju za MMC.

Ježkov nagrajenec
Leta 2006 je Sašo Hribar za izjemne dosežke na radiu in televiziji kot osemnajsti lavreat prejel Ježkovo nagrado za satiro v oddaji Radio Ga Ga in oddaji Hri-bar.

“Ko sem začel delati Radio Ga Ga, me politika ni zanimala. Nehote so me potegnili vanjo,” je Hribar letos priznal v podkastu Špilferderber. Bil je član programskega sveta RTV Slovenija in nato član novega Sveta RTV Slovenija kot eden od šestih izvoljenih predstavnikov zaposlenih.

Sašo Hribar je večino svojega življenja živel v Grosupljem, v zadnjih letih pa je bil njegov dom Vrh pri Višnji Gori. (A. J. – MMC RTV SLO)