Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo: Na prvi pogled gre za običajen oglas za delo doma ali v tujini. Dobro plačilo, urejena nastanitev in obljuba boljšega življenja. V resnici pa je lahko začetek trgovine z ljudmi.
Ob letošnjem Svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi, ki poteka pod geslom »Ujeti za prevaro«, Urad Združenih narodov za droge in kriminal (angleško United Nations Office on Drugs and Crime – UNODC) opozarja na hitro naraščajočo obliko trgovine z ljudmi, pri kateri storilci ljudi izkoriščajo za izvajanje spletnih goljufij. Kriminalne združbe z zavajanjem, prisilo in nasiljem žrtve prisilijo, da sodelujejo pri različnih spletnih prevarah, katerih oškodovanci so ljudje po vsem svetu.
Za zaslonom računalnika ali pametnega telefona se lahko skriva organizirana kriminalna združba, ki izkorišča dve skupini žrtev – ljudi, prisiljene v izvajanje spletnih goljufij, in ljudi, ki zaradi teh goljufij izgubijo svoje prihranke ali osebne podatke. Vse se pogosto začne z lažnim oglasom za delo. Na družbenih omrežjih, spletnih portalih ali aplikacijah za sporočanje se pojavijo privlačne ponudbe za delo v tujini, ki obljubljajo visoko plačilo, brezplačno nastanitev, plačane potne stroške in delo, za katerega posebne izkušnje niso potrebne.
Ko oseba sprejme ponudbo in odpotuje v drugo državo, se lahko znajde v tako imenovanih prevarantskih centrih (angleško scam compounds), kjer ji odvzamejo osebne dokumente, omejijo gibanje in ji preprečijo stik z zunanjim svetom. Namesto obljubljene zaposlitve jo prisilijo v izvajanje različnih oblik spletnih goljufij. Žrtve morajo pod prisilo ustvarjati lažne profile na družbenih omrežjih, navezovati stike z ljudmi, izvajati romantične prevare, lažne investicijske sheme, kripto prevare in druge oblike spletnih goljufij. Žrtve so pod stalnim nadzorom, izpostavljene nasilju, grožnjam, dolžniškemu suženjstvu in nečloveškim delovnim pogojem. Zaradi strahu, izolacije in odvisnosti se žrtve pogosto ne morejo rešiti same.
Tudi v Sloveniji smo se v preteklosti že soočili s tovrstno obliko kriminalitete. Leta 2018 je slovenska policija razbila mednarodno kriminalno združbo, ki je v Sloveniji upravljala več nezakonitih klicnih centrov. Žrtve, večinoma državljani Kitajske iz Tajvana, so bile pod pretvezo zaposlitve pripeljane v Slovenijo, nato pa prisiljene izvajati telefonske goljufije. Okrožno sodišče v Mariboru je leta 2020 zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi obsodilo pet članov hudodelske združbe ter jim izreklo večletne zaporne in denarne kazni, tujim državljanom pa tudi ukrep izgona iz države. Storilcem je bila odvzeta tudi protipravno pridobljena premoženjska korist.
Ob svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi UNODC poziva države, pristojne institucije in širšo javnost k odločnejšemu ukrepanju za zaščito žrtev ter učinkovitejšemu sodelovanju pravosodnih organov in organov odkrivanja ter pregona. Ozaveščenost, previdnost in pravočasno ukrepanje so ključni za preprečevanje trgovine z ljudmi.
Če posumite na trgovino z ljudmi ali spletno prevaro:
- pokličite interventno številko policije 113 ali anonimni telefon policije 080 1200,
- oddajte anonimno prijavo prek eUprave ali
- se obrnite na nevladne in humanitarne organizacije, ki delujejo na področju boja zoper trgovino z ljudmi (Društvo Ključ na telefonsko številko 080 1722 ali Slovenska karitas na telefonsko številko 031 470 151).
Kako se zaščititi pred tovrstno kriminaliteto?
Če iščete zaposlitev doma ali v tujini:
- preverite, ali je delodajalec dejansko registriran in ima preverljive kontaktne podatke;
bodite previdni pri ponudbah, ki obljubljajo zelo visoko plačilo za enostavno delo ali ne zahtevajo nobenih izkušenj; - ne sprejemajte ponudb, ki potekajo izključno preko družbenih omrežij ali aplikacij za sporočanje brez uradne pogodbe;
- nikoli ne izročajte svojega potnega lista ali osebnih dokumentov delodajalcu;
pred odhodom v tujino obvestite svoje bližnje o kraju bivanja in zaposlitvi ter jim posredujte kontaktne podatke; - če vas delodajalec sili v dejavnosti, s katerimi se ne strinjate, vam omejuje komunikacijo, gibanje ali odvzame dokumente, čim prej poiščite pomoč pristojnih organov, humanitarnih in nevladnih organizacij ali diplomatsko-konzularnega predstavništva.
Kako se zaščititi pred spletnimi prevarami?
- Ne zaupajte osebam, ki vas na spletu hitro nagovarjajo k vlaganju denarja ali kriptovalut.
- Ne nakazujte denarja nekomu, ki ste ga spoznali zgolj preko spleta.
- Preverite identiteto oseb in podjetij, preden opravite nakazilo.
- Ne delite osebnih podatkov, gesel ali bančnih podatkov z neznanci.
- Ob sumu na spletno prevaro takoj prekinite komunikacijo in primer prijavite Policiji.
