Ddr Ivan Rihtarič v detektivskem slogu razkril številne dokaze, a še ni jasno, če je Udba rešila obsojenca na smrt
Po vseh dosedanjih spoznanjih, je bil 23.9.1929 rojeni Franc Rihtarič iz Očeslavcev pri Gornji Radgoni, 30. oktobra 1959 po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru kot zadnji v SFRJ in Sloveniji obsojen na smrt in nato v Hočah pri Mariboru tudi ustreljen. Obtožnica mu je očitala kar 84 kaznivih dejanj storjenih v Jugoslaviji in Avstriji, a so mu jih po sodnih zapisih dokazali „le“ 45. Med njimi je tudi uboj miličnika Bartola na mejnem mostu v Gornji Radgoni avgusta 1955. Po besedah raziskovalca, zgodovinarja ddr. Ivana Rihtariča, ki mimogrede ni v nobenem sorodu s Francem, o katerem je že napisal tudi kar nekaj knjižnega gradiva, je slednji „jemal bogatim in dajal revnim.“ Kazniva dejanja naj bi namreč izvajal tudi v slogu vlom – kraja – delna razdelitev blaga med sodelavce in med ljudi, zato je bil med ljudmi znan kot štajerski Robin Hood.
Ugledni zgodovinar Ivan, ki je v zadnjih letih objavil kar nekaj knjig in monografij o Francu trdi, da so slednje nastale na podlagi še neobjavljenih domačih in tujih virov ter arhivskega gradiva. Za raziskavo življenjske poti Franca Rihtariča se je odločil, potem ko je po pridobitvi dokumentov iz Arhiva RS za svojo drugo disertacijo leta 2016 dobil tudi dokumente, ki so dokazovali, da je bil omenjeni sodelavec Udbe. V Pokrajinskem arhivu Maribor je pridobil več kot 2000 še neobjavljenih dokumentov o procesu na mariborskem okrožnem sodišču. „Za mite o Francu so se npr. izkazali po dokumentih listki, ki naj bi jih puščal v gostilnah, ko naj bi jedel in pil skupaj z miličniki, ki pa ga niso prepoznali, pa zgodbe, da sploh ni bil ustreljen ipd.
Nova pričevanja in novi dokazi zgodbo o štajerskem Robin Hoodu kot zadnji na smrt obsojeni osebi na Slovenskem, ki je bila tudi izvršena, tako postavljajo na glavo,“ pravi Ivan in tako se je tudi pri njemu zastavilo vprašanje ali je Franc sploh bil dejansko ustreljen. Sledilo je dodatno in pospešeno raziskovanje, od Slovenije in Hrvaške, čez Avstrijo in Nemčijo, do Kanade, kamor je vodilo največ poti.
In sedaj je na vrsti dokončna „potrditev, da Franc Rihtarič ni bil ubit pred skoraj 67 leti, temveč je umrl leta 2010 v Kanadi, kjer je tudi pokopan na stroške lokalne skupnosti, na spomeniku njegovih staršev na pokopališču na Kapeli pri Radencih pa je pripisano, da je Franc dejansko umrl pred 15 leti.“ To bo ddr. Ivan Rihtarič jasno in glasno povedal jutri, v torek, 23.9. (rojstni dan Franca Rihtariča, op.p.) v muzeju Špital v Gornji Radgoni, ko bo prvič uradno predstavil svojo zadnjo knjigo z naslovom Od laži do resnice – detektivsko iskanje Franca Rihtariča. Nova knjiga nadgrajuje raziskovanje avtorja, ki je v prejšnji monografiji Franc Rihtarič: od resnice do mita predstavil življenjsko pot zadnjega v Sloveniji na smrt obsojenega posameznika – znanega tudi kot štajerski Robin Hood. Tokrat se Rihtarič še globlje poda v arhive, raziskuje številna pričevanja, razkriva nova dejstva ter razpleta številne mite in zgodbe, ki so desetletja krožile o Francu Rihtariču – od njegove domnevne nedotakljivosti do govoric, da nikoli ni bil usmrčen. Predstavitev knjige bo ponudila vpogled v raziskovalno delo, ki združuje več kot 2000 dokumentov iz slovenskih in tujih arhivov ter tako odstira nova poglavja iz zgodovine Radgone, Pomurja in Slovenije. Dogodek poteka prav na dan, ko bi Franc Rihtarič praznoval 96. rojstni dan.
Po mnogih letih raziskav je tako ddr. Ivana Rihtariču uspelo zbrati dovolj trdne dokaze, ki zgodbo o štajerskem Robin Hoodu kot zadnji na smrt obsojeni osebi na Slovenskem, ki je bila tudi izvršena, postavljajo na glavo. Franc sploh ni bil ustreljen in je torej živel še 51 let po tem, ko je javnost menila, da je „pod rušo na mariborskem pokopališču“. V svojih delih zgodovinar Ivan nam je že pred predavanjem in uradni predstavitvi svojih razkritij, predstavil Francijevo življenjsko pot v Sloveniji, kjer je zagrešil številna kazniva dejanja, ob tem ustreli miličnika na mejnem prehodu v Gornji Radgoni, kar ga je pognalo prek meje v Avstrijo, nato vrnitev v Slovenijo, kjer naj bi se je njegovo življenje končalo s smrtno obsodbo, in naj bi bil zadnji obsojenec, ki je bil v Sloveniji za svoje grehe usmrčen – ustreljen. A namesto tega se je Franc s pomočjo neugotovljene osebe ali organizacije, najprej odšel v Avstrijo, pozneje pa čez Nemčijo v Kanado. Tam je živel več desetletij in je leta 2010 umrl ter so ga tudi pokopali. Raziskovalec Ivan Rihtarič je razkril številne dokaze, da je legendarni Franc bil obsojen na smrt, a so ga „ustrelili s slepimi naboji“, rešila pa naj bi ga Udba, menda celo njen glavni protagonist Aleksandar Ranković.
Zakaj se je Ivan „detektivsko“ lotil raziskave o Francu?
„Večkrat sem že poudaril, da sem med pripravo doktorske disertacije naletel na gradivo o obsojencih na smrt v Sloveniji in med njimi je bil tudi Franc Rihtarič. Tako sem leta 2019 ravno v času pandemije covid, pridobil veliko arhivskega gradiva, ki mi je zbudilo dodatno zanimanje za tega človeka. In tako se je začelo: Že leta 2021 sem izdal knjigo z naslovom Franc Rihtarič, od resnice do mita, kjer sem predstavil njegovo življenje in nanizal številne uradne dokaze, da bi lahko Franc preživel ‘ustrelitev’ v Hočah. To je izzvalo številne ljudi, ki so situacijo tako ali drugače poznali, predvsem daljni sorodniki njegove partnerke Ane Urek z Bizeljskega. Tako sem prišel tudi v kontakt z njuno hčerko Eriko, ki je živela v hrvaškem Osijeku. Takrat smo prvič spoznali, da Franc ni mogel biti ustreljen 30.10.1959. S tem se je začela še poglobljena preiskava. Prihajali so različni dokazi in dokumenti, po katerih je potrjeno, da se živel vse do junija 2010, ko je umrl in pokopan v Kanadi. Tako je nastala zadnja knjiga, v kateri z gotovostjo lahko trdimo, da vse to drži in da Franc ni bil ubit pred dobrimi 67 leti. Z detektivskimi prijemi sem uspel zbrati dovolj dokazov, tukaj pa mi je pomagalo več kot 30 različnih ljudi iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Kanade, kjer je umrl in je bil pokopan v predmestju Vancouvera,“ nam je povedal raziskovalec Ivan, ki ne namerava odnehati in trdi, da bo skušal proti do konca tudi neznanim dejstvom o tem, kako se je zgodilo, da so Franca „ustrelili“, a je vseeno živel več kot pol stoletja.
Sam Ivan zlasti ugotavlja, ali mu je uspelo pobegniti pred strelskim vodom, ali pa mu je dejansko pomagala Udba, za katero naj bi nato delal, zlasti v Avstriji in Nemčiji. Ob tem mu ni jasno, zakaj je Francijev oče nekaj dni pred datumov streljanja odnesel obleko in nove čevlje v mariborske zapora, ter zakaj poznejše iskanje groba na mariborskem pokopališču ni dalo rezultatov? Neznanka je tudi, ali sta se leta 1963 Franc in Ana Urek srečala na avstrijskem koroškem in je slednja zanosila. Menda je naslednje leto bil na obisku v Laškem, tudi naj bi bil leta 1993 bil na pogrebu svoje mame na Kapeli in nekaj let pozneje na pogrebu Ane Urek v Osijeku… „Prihod v Laško se zdi možen, a za pogreba je nekoliko težje, saj v dveh dneh priti iz Kanade, je veliko vprašanje. Sicer pa tudi ljudje, ki pred nekaj leti niso želeli govoriti, sedaj imajo dosti zanimivih materialov in dokazov. Torej je še veliko razlogov, da gremo naprej in verjamem, da bomo še veliko reči razkrili. Črno na belem od sodišča ne bomo nikoli našli, razen mogoče v beograjskem arhivu, kjer so glavni arhivu Udbe.“
Torej „vroča zgodba umirjenega Robina Huda“ se nadaljuje…, tudi zato se jutri izplača sprehoditi do Špitala v Gornji Radgoni.
