Tradicionalno in sodobno z roko v roki – Pod grajskimi arkadami je potekal I. Pomurski rokodelski festival
Minulo soboto so v prekmurski prestolnici Murski Soboti pod grajskimi arkadami moči združili pomurski rokodelci in tako je v organizaciji Pomurskega muzeja Murska Sobota in Zadruge za razvoj podeželja Pomelaj iz Male Polane, potekal prvi pomurski rokodelski festival Pod grajskimi arkadami, ki bo poslej gotovo tradicionalno vsako leto. V čarobnem ambientu soboškega gradu je tako potekal festival, posvečen bogati dediščini in izjemnim znanjem pomurskih rokodelk in rokodelcev. Dogodek, ki je združil tradicijo, ustvarjalnost in prenos znanja na nove generacije, je potekal pod sloganom povezovanja lokalne identitete z ohranjanjem nesnovne kulturne dediščine, od lončarstva, pletarstva in vezenja do izdelave panjskih končnic in prikaza škrabanja velikonočnih pirhov. Nekateri med udeleženci festivala so zadnji nosilci znanj svojih obrti, zato festival ni bil le razstava, temveč tudi živ prenos znanja. Poleg številnih obiskovalcev od blizu in daleč so se dogodka udeležili tudi številni ugledni gostje, med njimi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, državni sekretar Dejan Židan z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Gabrijela Küzma, vodja programa Interreg Slovenija–Madžarska, ki so pozdravili prisotne, Jure Lang, podžupan Mestne občine Murska Sobota, Tanja Roženbergar, predsednica Slovenskega etnološkega društva, ter predstavnici Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Nataša Gorenc in Milena Antonić.
Pomurski rokodelski festival Pod grajskimi arkadami, je po besedah etnologinje Jelke Pšajd bil namenjen promociji rokodelstva. Predstavilo se je 16 rokodelcev iz Slovenije in Madžarske, ki večinoma za svoje delo imajo ustrezne certifikate. Direktorica Zadruge Pomelaj Sara Köleš Ribeiro je dodala, da so želeli festival posvetiti predvsem rokodelcem z najvišjimi državnimi priznanji, torej nosilcem znaka Art Craft Slovenija, naziva častni rokodelec ali tistim, ki so vpisani v register nesnovne kulturne dediščine. So se pa organizatorji v znak podpore mladim odločili dati priložnost tudi mladi ustvarjalki mil, ki certifikata sicer še nima, si pa prizadeva za njegovo pridobitev. „S festivalom želimo rokodelstvo približati širši javnosti in mu dati vidnost, ki si jo zasluži,“ je dodala Köleš Ribeiro, soorganizatorica Jelka Pšajd pa je povedala, da dogodek ni le poklon tradiciji, ampak tudi povabilo mladim, da skupaj z rokodelci soustvarjajo estetske in uporabne izdelke prihodnosti.
Obiskovalci, mladi in starejši, so lahko sodelovali na devetih različnih delavnicah, ki so potekale v treh sklopih. Ustvarjali so v različnih tehnikah, kot so lončarjenje, tudi lončarjenje na vretenu, vezenje, pletenje iz ličja in slame, izdelovanje okraskov iz filca, rož iz krep papirja ter mil iz naravnih sestavin. „Rokodelske obrti, ki so bile nekoč del vsakdanjega življenja na vasi, skorajda izginjajo. Zato je festival pomemben korak k ponovnemu oživljanju teh spretnosti, ki nosijo s seboj bogato zgodovino regije,“ nam je povedal direktor Pomurskega muzeja Branko Kerman, ki je poudaril pomen dogodka za ohranjanje kulturne dediščine. Sam festival so dopolnjevale tudi razstave, prikazi izdelovanja, kulinarična ponudba lokalnih ponudnikov iz Prekmurja in Prlekije ter predstavitev novega projekta Pomelaja. Ta bo v prihodnjih letih razvijal čezmejno kolekcijo rokodelskih izdelkov v sodelovanju z oblikovalci in etnološkimi strokovnjaki. Jelka Pšajd je ob tem poudarila pomen sodelovanja med tradicijo in sodobnostjo, tudi med muzejem in Pomelajem, saj je to po njenem mnenju ključno za ohranjanje in razvoj rokodelstva.“Kot etnologinja Pomurskega muzeja Murska Sobota lahko povem, da smo zadovoljni in srečni, da še imamo rokodelce, ki obvladajo tradicionalno znanje in če bomo kupovali njihove izdelke, bomo s tem pripomogli, da se rokodelstvo ohrani,“ je dejala Pšajd in dodala, de njihov festival ne nagovarja le ljubiteljev tradicije, temveč tudi ustvarjalce prihodnosti, saj želi s svojo raznolikostjo povezati vse generacije ter spodbuditi medgeneracijski in ustvarjalni dialog.
Na samem grajskem dvorišču, v senci arkad so posebno pozornost pritegnile rokodelske delavnice, kjer so mentorji obiskovalcem ponudili možnost, da se sami preizkusijo v različnih ročnih spretnostih – od oblikovanja gline do tkanja in pletenja. Tako je festival postal tudi interaktivna učilnica za obiskovalce vseh generacij. Sploh pa je festival bil zasnovan kot poklon pomurskim rokodelcem in rokodelkam, ki z izjemno predanostjo ohranjajo kulturno dediščino regije. Direktor muzeja Kerman je poudaril pomen oživljanja rokodelskih dejavnosti in izrazil veselje, da muzej aktivno prispeva k temu procesu: „To je prvi dogodek takšnega obsega za naš muzej. Verjamem, da so obiskovalci začutili navdih, da tudi sami začnejo ustvarjati. Tak festival je velik dogodek za regijo, saj obrti, ki so bile nekoč doma v vsaki vasi, izumirajo, izdelki pa so ohranjeni v muzejih. Oživljanje rokodelstva pomeni tudi oživljanje tradicije v naši pokrajini in širše. Mali obrtniki, kot bi imenoval rokodelce, so svoje spretnosti izkazovali na čisto svoj, oseben način, s tehnologijami, ki so takrat to dopuščale. Izdelovali so izjemne, kakovostne izdelke in prav je, da festival na to opozori,“ je še dejal direktor Pomurskega muzeja Branko Kerman, ki je vesel, da so bili gostitelj tega dogodka, kjer so organizatorji mimogrede poskrbeli tudi za kulinarično ponudbo, saj so k sodelovanju povabili ponudnike s prekmurske in prleške strani reke Mure, da predstavijo svoje jedi. Za prisotne glasbene vložke pa so skrbeli člani skupine Marko banda – živa ljudska glasba iz Prekmurja.
