Tudi Slovenci „branijo“ letno kopališče v avstrijskem Cmureku

Bliža se poletje in mnogi nasprotujejo „privatizaciji“ javnega kopališča Mureck, ki ga dnevno in tedensko, poleg domačinov, obišče na stotine Slovencev

Letna kopališča so ena redkih in glavnih destinacij, kamor otroci in mladostniki v času poletnih počitnicah še radi zahajajo, da zapustijo vsakodnevnost izpred že tako običajnih računalnikov in pametnih telefonov, ki so prevzeli naše vsakdanje življenje. So pa omenjena kopališča tudi veliko breme občin, ki jih še komaj vzdržujejo, saj ne prinašajo dobička, niti se finančno ne pokrivajo. Dodobra se še starejši občani Apaške doline ter vse tja do Šentilja in v notranjost do Lenarta, spomnijo priljubljenega kopališča na Sladkem Vrhu, ki je v 80-tih letih prejšnjega stoletja polnil svoje trate z domačimi kopalci, kot tudi s sosedi iz Avstrije. Prav tako bazeni v Radencih o katerih je v zadnjih letih bilo več načrtov, da ponovno zaživijo. Sprva je župan občine Radenci bazene zasipal s šutom. Kasneje spet luknje izkopal s planom, da se bodo gradili novi, od česar ne bo nič, kljub priljubljenosti v Pomurju in Slovenskih goricah.

Podobna zgodba se že leta dogaja tudi v letnem kopališču, na levem bregu reke Mure,, v avstrijskem Cmureku. V zadnjih letih je bilo sicer narejenih nekaj obnov, vendar občina išče rešitev, da se tega bremena znebi. Kopališče je med domačini zelo priljubljeno, saj njegova zgodovina sega v 50-ta leta prejšnjega stoletja, leta 1993 pa je bil bazenski kompleks zgrajen na novo in je obogatil ponudbo z zelo priljubljenim toboganom in vodnim vrtincem v srednjem bazeni. Priljubljeno destinacijo obiskujejo tudi mnogi slovenski kopalci ob meji ter vse do Maribora, Lenarta, Gornje Radgone in Radencev. Leta 2017 je sosednji kamp prevzel investitor z Dunaja in tega obnovil z krepko korekcijo cenika za dnevna kampiranja, kot tudi sezonske goste, ki so občino večkrat opozorili na dvigovanja cen. Dnevni kampisti, ki Cmurek prečkajo na svoji poti na morje in to destinacijo radi koristijo, kot počitek na dolgi poti, hkrati pa imajo z obiskom kampa prost vstop na bazene v času njihovega kampiranja. Leta 2023 je najemnik razširil kamp na sosednje prej kmetijsko zemljišče s planom celoletnega glamping kampa, ki pa ga v istem letu po planu ni mogel zapolniti, kot je bilo to planirano. Zapolnil je 4. parcelo od 36.

Z željo po še več, se je pojavil interes po širitvi namestitve na priljubljene bazene, kar pa ni naletelo na odobravanje domačinov. Zato so se na posebnem shodu v tamkajšnjem kulturnem domu zbrali občani, ki se ne strinjajo z namerami vlagatelja, zraven pa je prišlo tudi kar nekaj slovenskih gostov, ki jim ni vseeno, kaj se bo dogajalo ob njihovem priljubljenem kopališču. Na burnem sestanku je svoje načrte naprej predstavil dunajski investitor, čemur je sledila razlaga cmureškega župana, računovodje in pogodbene pravne službe, ki je razložila pogodbo, katero naj bi sestavil investitor sam. Ljudje so podajali svoja vprašanja in dvome o smotrnosti te odločitve s strani občine, saj se pogodba sklepa na nedoločen čas. Najemnik jo lahko razdere brez vzroka z odpovednim rokom pol leta, najemodajalec pa le ob kršitvi pogodbe. Investitor med drugim načrtuje podrtje priljubljene kabine za odlaganje stvari, ki jih obiskovalci najemajo sezonsko in so bila grajena že v 50-tih letih, kot prvotni bazen. Spremenil bi tudi režim vstopa na kopališče in krepko omejil število obiskovalcev, prestavil bi priljubljeni gostinski lokal na severni del kopališča, ki bi ga močno oddaljili od bazenov. Sedaj so lahko obiskovalci iz terase gostinskega lokala spremljali početje svojih otrok ob bazenu. Novi najemnik naj bi še posebej „prilagodil“ cene vstopnine…Kapaciteta kopališča je sicer okoli 1.200 kopalcev hkrati in že dolga leta je obisk približno takšen. Nova omejitev pa bi bila vsaj za tretjino nižja, in tako bi mnogi obiskovalci ob vročih poletnih dnevih ostalo za ograjo. Zoprno predvsem za tiste, ki prihajajo iz oddaljenejših krajev.

Zato so udeleženci omenjenega „protestnega zbora“, ki ga je mimogrede sklicala Stranka zelenih, predvsem opozorili na potrebne obnove kopališča, ter tudi spomnili na zgodovinski pomen sedanjega kompleksa. Seveda ostro nasprotujejo vsem grobim in velikim posegom v to kopališče, ki jih kasneje več ne bo mogoče spremeniti oz. vrniti v prvotno stanje, če se investitorju načrti ne bodo izšli in bo po posegu vse opustil. V vsakem primeru je shod bil kar vroč, saj se krajani Cmureka in drugi obiskovalci, kar nekaj jih je bilo iz Apaške doline in drugih slovenskih krajev, čutijo zavedeni s strani lokalnih oblastnikov, ki so se očitno že odločili in bo kopališče, kljub nasprotovanju „privatizacije“ bržkone šlo v najem zainteresiranemu Dunajčanu. „Bazen in vse kar sodi zraven je biser vseh domačinov in občine Cmurek, ki so ga pred osemdesetimi leti z lopatami in krampi kopali naši predniki. Takrat je to bil en prvih bazenov na Štajerskem. Zato ne želimo nobene privatizacije in se bomo na vse načine borili, da kopališče ostane v lasti in upravljanju občine,“ so na srečanju poudarjali nasprotniki oddaje bazena v najem. Slišati je bilo, kako jih boli srce, ker jim nekdo izpred nosa želi „ukrasti“ žulje njihovih prednikov ter tudi njihovo otroško ljubezen. Želijo si predvsem, da bi še naprej lahko ob njihovem bazenu uživali mladi in starejši ter cele družine, ki jim v goste prihajajo od daleč in blizu, med njimi veliko sosedov iz Slovenije.

„Skratka, ne želimo nobene privatizacije – najema, želimo samo, da ostane kot je bilo doslej, in se lahko vsi skupaj srečujemo in razvajamo na bazenu. Ne potrebujemo nobene spremembe objekta, modernizacije, glamping turizma…, le manjšo obnovitev in vse po starem,“ je še bilo slišati.

Fotografije: M.K. & O.A.