Na podeželju je zlasti v jesenskem času lepo, prijetno in zanimivo
Kdor ima srečo, da se pogosto giblje po naravnem okolju in sploh na podeželju Slovenskih goric in Prlekije, pa ne le tem, pogosto naleti na kakšno zanimivost in prijetno presenečanje, zlasti v tem jesenskem času, ko pridni domačini pospravljajo še zadnje plodove svojega dela na poljih, v vrtovih, sadovnjakih vinogradih… Tako smo tudi med obiskom lepe vinogradniške vasi Sovjak, nedaleč od Svetega Jurija ob Ščavnici, oz. Blaguškega jezera, naleteli na Terezija Budja, ki nas je povabila, da si ogledamo njen prijazen dom, katerega krasijo rože. Posebno pozornost vsakega obiskovalca pritegne rdeča roža, ki raste razpeta na plotu skrbno negovanega vrta. Roža, ki bujno cveti, se je razrasla več metrov v širino. Kot nam je povedala Terezija, je seme rože dobila iz Nemčije, ne ve pa pravega imena zanj. Nekateri ji pravijo lisičji rep in akalifa. Sicer pa ni pomembno ime rože, pomembno je, da jo njeno cvetenje razveseljuje Terezijo, ki kot vdova živi sama v hiši.
Srečna pa je, da si je hčerka Monika, ki je po poklicu višja medicinska sestra, z možem Andrejem Kolosovskim, le nekaj deset korakov od njene hiše, zgradila lep dom. Pri hčerki in njenem možu ima tudi pomoč, če jo potrebuje, zlasti pri prevozih, ko obišče zdravnika ali tudi ob kakih drugih opravkih. Terezija pa ni sama v hiši, saj ji družbo dela 8 kg težek ljubki muc Miki, ki je prava carta. Omeniti tudi kaže, da Terezija, ki je ravno ob našem obisku praznovala god, zelo rada vrtnari, saj na njenem vrtu rastejo vrtnine, ki ji uporablja sama in tudi hčerkina družina. Ob pogledu na okolico hčerkine hiše, pa nas je »pozdravil« prijazni konjiček, pravzaprav kobila Flika. Ob njej še se v pašniku pase konjiček Džoni, katerega so si pripeljali iz Nemčije, kjer so bili nekaj let zaposleni. Andrej, pravi da je ljubitelj konj, saj so to njemu ljubke živali, Konje pa obožujejo tudi njegova žena Monika ter hčerki njuni hčerki Eva in Lea.
Tako bi lahko le ponovili, da Terezijo Budja razveseljujejo rože in muc Miki, njene najbližje, hčerko, zeta in vnukinji pa konji, pravzaprav pa so vsi zaljubljeni v vse, kar jim ponuja čudovito naravno okolje Sovjaka, ki premore nekaj nad 300 prijaznih in delovnih domačinov.
Roža, ki krasi dom Terezije Budja v Sovjaku (Fotografije: Ludvik Kramberger)