Intervju: Breda Prunk Franetič, dr. med., vodja zdravstvenega sektorja v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli Rtič
Verjetno si težko predstavljamo, da svojih otrok ne bi imeli možnosti poleti peljati na morje. Vsaj za teden dni, še raje za dva, včasih tudi za tri … V Sloveniji pa je veliko staršev, ki jim tega ne morejo omogočiti niti za en sam dan. Živijo v hudih socialnih stiskah, težko jim zagotovijo že hrano, oblačila, o kakšnem izletu, letovanju niti ne razmišljajo. Ampak vsak otrok potrebuje morje, vsaj za kratek čas potrebuje spremembo okolja, potrebuje toplino, sprostitev, vsaj kakšen trenutek radosti. Prav zanje in za starostnike, ki se vsak dan spopadajo z revščino, so na Rdečem križu Slovenije že pred 12 leti začeli vseslovensko dobrodelno akcijo Peljimo jih na morje. Doslej so za na letovanje odpeljali že 3503 otrok in 1768 starejših, ki jih vsak dan prežema revščina. Lepo bi bilo, če bi tudi nanje pomislili v tem Tednu dobrodelnosti, ki ga že tradicionalno pripravljajo na Rdečem križu Slovenije. Kaj tem otrokom in ostarelim pomeni teden dni na morju, nam je v intervjuju povedala dolgoletna zdravnica Breda Prunk Franetič, dr. med. specialistka šolske medicine in vodja zdravstvenega sektorja v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič.
V preteklosti je bilo za zdravstveni sistem precej pomembno, v kakšnih življenjskih in bivanjskih razmerah živi otrok, kar so zdravniki vpisovali celo v osebne zdravstvene kartone. Kakšna je praksa danes?
Tudi dandanes so življenjski pogoji, bivanjske razmere, socialni in ekonomski status družine zelo pomembni za razvoj in zdravje otroka. V zdravstvene kartone beležimo izobrazbo staršev, zaposlitev, bivanjske razmere, življenjsko skupnost, število družinskih članov, socialni status, družinsko anamnezo … Vsi ti podatki so zdravniku zelo dobrodošli in so ključnega pomena pri odkrivanju vzroka zdravstvenega stanja otroka in pri diagnostiki. Čedalje več otrok odstopa od primernega razvoja in rasti, v porastu je prekomerna hranjenost debein lost pri otrocih, na drugi strani pa je še vedno veliko tudi podhranjenosti. Vse to lahko pripišemo tudi naraščajoči revščini, slabim življenjskim in prehranskim možnostim.
Kaj opažate, ko sprejmete otroka, ki k vam pride v okviru socialnega letovanja? Lahko tudi preko zdravstvenega stanja prepoznate, da otrok ne živi ravno v spodbudnih razmerah?
Vsekakor. Slabo zdravstveno stanje otroka je velikokrat posledica slabih življenjskih razmer ali nevednosti in nezmožnosti staršev, da bi pravočasno poiskali ustrezno strokovno pomoč. Nekatere otroke še vedno učimo osnovne abecede osebne higiene, pravilnega umivanja rok, zob … Velikokrat vzpostavimo kontakt z otrokovim osebnim pediatrom in mu sporočimo naša opažanja. Tako zagotovimo nadaljnjo obravnavo otroka v domačem kraju, ko se vrne z letovanja pri nas. Nekateri starši enostavno ne prepoznajo začetnih bolezenskih znakov in se z otrokom ne zglasijo pri osebnem pediatru, ki bi lahko pravočasno ukrepal.
V dolgoletni praksi pri vašem delu na Debelem Rtiču ste si gotovo oblikovali nekakšno statistiko bolezni, ki najbolj pogosto pestijo otroke iz socialno ogroženih družin. Kaj ugotavljate?
Najpogostejša je slaba hranjenost otrok, tako prekomerna hranjenost kot tudi podhranjenost. Podhranjenost v Sloveniji danes sicer ne sodi med pomembnejše javnozdravstvene probleme, lahko pa se zgodi, da so neuravnotežena prehrana in slabe prehranjevalne navade otrok vzrok za (mikro)hranilno podhranjenost že pri zelo majhnih. Med vzroki ugotovljene obolevnosti otrok do 6. leta starosti zaradi specifičnih prehranskih deficitov je najpogostejša anemija zaradi pomanjkanja železa, ki ji sledijo motnje ščitnice zaradi pomanjkanja joda, pogosto je tudi pomanjkanje cinka, folne kisline in vitamina D. Večji problem je prekomerna hranjenost, ki jo opažamo pri kar 20 odstotkih otrok in mladostnikov, ter debelost, ki zajema šest odstotkov otrok in mladostnikov. Nezdravo prehranjevanje ter posledični prekomerna telesna teža in debelost nista samo medicinski problem, temveč imata tudi družbene vzroke in družbene posledice. Hrana ima poleg bioloških še številne druge pomene, saj se potreba po njej vedno zadovoljuje na kulturno specifičen način. Hrana je lahko vir tolažbe, lahko je sredstvo komuniciranja, z njo se izražajo čustva, naklonjenost, skrb, ljubezen, svetovni nazor, lahko je nagrada, nekateri pa jo celo odvzamejo – za kazen. Prekomerna prehranjenost skupaj s telesno nedejavnostjo je pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, raka debelega črevesa in raka prsi. Vse bolezni, ki so povezane s (pre)hrano in telesno dejavnostjo, je zaradi socialne ter ekonomske obremenitve družbe in posameznika smiselno preprečiti. To je mogoče rešiti.
Enako verjetno razmišljate tudi pri starejših. Kakšna so bolezenske specifike pri njih, so starejši morda bolj trdoživi, v boljši zdravstveni kondiciji, ali jih je dolgoletni boj za preživetje tudi zdravstveno utrudil?
Tudi pri starejših iz socialno in ekonomsko šibkejšega okolja opažamo slabše zdravstveno stanje in soobolevnost, hkratno in nevzročno pojavljanje različnih bolezni. Večino stanj bi, z ustrezno preventivo in zgodnjo obravnavo, lahko preprečili, vendar si ti ljudje v boju za vsakdanje preživetje niso vzeli časa zase, za svoje zdravje. Tudi prehrana je pri ostarelih, ki jih pestijo socialne stiske, manj kakovostna, saj sovpada z ekonomskim statusom posameznika.
Imate več opravka z duševnimi stiskami ali fizičnimi težavami? Katere prednjačijo?
Opažam, da prednjačijo duševne stiske. Pogosto so prikrite, potlačene, še vedno tabu tema, o svojih občutkih in čutenju ne želimo, ali ne moremo ali je v nekaterih okoljih o tem celo prepovedano govoriti. Zato so letovanja otrok tisto pravo okolje, med nepoznanimi, dobrimi ljudmi, med strokovno usposobljenim kadrom, ki prepozna stiske otrok, se jim zna nevsiljivo približati in neobtožujoče prisluhniti njegovim težavam. Običajna, vsakdanja okolja tega pogosto niso sposobna.
Kaj otroke danes najbolj prizadene? Slabe bivanjske razmere, slaba, pomanjkljiva prehrana ali slabi odnosi v družini in družbi?
Prav gotovo so to odnosi v družini, v primarni celici. Vse preveč so danes otroci izpostavljeni nasilju najbližjih, staršev, sorojencev, bližnjih sorodnikov … To je izredno skrb zbujajoče. Pogosto so šele na letovanju deležni tople besede, prijaznega pozdrava, nasmeha. Pri nas spoznajo, da je lahko življenje tudi drugačno, brez nasilja, neprestanih graj, kaznovanja … Poskušamo jim razložiti, da morajo spregovoriti o nasilju, če ga doživljajo, povedati morajo, če jim kaj ni všeč, če so deležni fizičnega ali verbalnega nasilja.
Bi lahko na podlagi svoje dolgoletne prakse opredelili ‘bolezni moderne dobe’ pri otrocih, bi kaj posebej izpostavili?
Danes so otroci gibalno precej manj spretni, manj iznajdljivi v naravi, ker večji del dneva preživijo pred televizijskimi ekrani, računalniki, telefončki in jih starši le na silo lahko spravijo ven, v naravo, na igrišče, drugače kot prejšnje generacije, ki smo jih zvečer le s težavo priklicali v hišo, ker so bili pretežno zunaj, na igrišču, dvorišču, se družili. Prav zato smo se v našem otroškem zdravilišču, edinem v Sloveniji, odločili, da otroci svoje telefone za teden dni, ko letujejo pri nas, pospravijo. Izkazalo se je, da jih prav nič ne pogrešajo.
Kar nekaj otrok iz socialno ogroženih družin k vam pride vsako leto in tako imate priložnost, da njihovo zdravstveno stanje opazujete skozi čas. Kaj ugotavljate, v katero smer se razvija, na boljše ali na slabše?
Na žalost moram povedati, da se le redko obrne na boljše, oziroma na boljše se razvije le z veliko vloženega truda vseh deležnikov, kamor sodijo zdravstvene službe, šole, šolske svetovalne službe, centri za socialno delo, svetovalni centri … Na bolje se obrne le s kompleksno podporo strokovnih služb celotni otrokovi družini, pa tudi z močno strokovno psihoterapevtsko podporo v času letovanja pri nas.
Kaj otrokom, ki prihajajo iz težkih domačih razmer in revnega okolja, pomeni teden dni ‘normalnega’ življenja, teden dni morja? Jim lahko res pomaga, kot denimo žarek svetlobe v temi?
Vsekakor. Nekateri vse leto nestrpno čakajo na ta droben žarek svetlobe in v tem upanju vse leto premagujejo vsakdanje težave in stiske. Na letovanju se ponovno okrepijo za premagovanje nadaljnjih težkih izzivov. Za nekatere otroke bi bilo iz zdravstvenih razlogov več kot nujno, da bi jim celo večkrat na leto omogočili takšno letovanje.
Kakšne konkretno so za takšnega otroka lahko koristi spremembe okolja, morski zrak, redna prehrana, spodbujanje gibanja …?
Sprememba klime okrepi organizem, da lahko kljubuje raznim, predvsem respiratornim infektom, prehladom, virozam … Sprememba okolja z individualno zasnovano strokovno podporo jih okrepi fizično in psihično, da lažje premagujejo ovire, ki v takšnih razmerah niso prav lahke. Redna prehrana je osnova za pravilno rast in razvoj vsakega otroka, kot tudi dovolj gibanja, kar je potrebno zagotavljati vse življenje. Na tem področju so še zlasti ranljivi otroci iz socialno šibkejših okolij.
Zakaj se vam, po vaših izkušnjah, zdi akcija Peljimo jih na morje pomembna in zelo potrebna?
Veliko otrok, pa tudi odraslih, starejših v Sloveniji morja ne bi nikoli videlo ali okusilo, če te akcije ne bi bilo. Sprememba klime aktivira obrambni mehanizem otroka, da lahko bolje kljubuje fizičnim in psihičnim obremenitvam, kot sem že prej razložila. Na letovanju stkejo niti novih prijateljstev, spoznajo nove ljudi, katerim se lahko zaupajo in pogosto ostanejo z njimi v stiku tudi, ko se vrnejo v domače okolje. Pogosto na koncu letovanja sploh ne želijo iti domov, nekateri se skrijejo, ko nastopi ura odhoda, ker se pri nas počutijo varno, zaželeno, potolaženo, sprejeto … Za marsikaterega otroka, pa tudi seniorja, je teden dni letovanja pri nas teden svetlobe, topline, sprostitve, radosti … Tega se potem spominjajo vse leto in to je zanje neprecenljivo.
Dobrodelna akcija RKS Peljimo jih na morje za leto 2020/21 še poteka!
Naj bo njeno 13. leto srečno!
Prispevate lahko z nakazilom na:
TRR SI56 03100-1234567891
BIC banke: SKBADSI2X
sklic SI00-96830
Koda namena: CHAR
Prejemnik: Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana
