Vinski vitezi in ljubitelji vina so se zbrali na znani „Hiši vina Cuk“ nad Lendavo; Če med delom v vinogradu tu in tam zmoliš očenaš, bo letina boljša…
Ker je pravilna rez vinske trte izjemno pomembna za boljši pridelek, niti ne preseneča, da vinski vitezi pomagajo vinogradnikom pri tem opravilu. In tako so vitezi s slovenskega severovzhoda in madžarskega jugozahoda pripravili rez in blagoslov vinske trte, na Lendavskih goricah – v kljunčku slovenske ‘kokoške’ – kjer domuje fantastična Hiša vina Cuk. Bilo je na praznik svetega Vincencija, ko so opravili vinsko rez in blagoslovili vinsko trto, pri vinskemu vitezu Ludviku Cuku. Niti nekoliko megleno in turobno vreme prisotnih vitezov, vitezinj in drugih gostov oziroma ljubiteljev vina nista mogla spraviti v slabo voljo. Na tokratni Vincencijevi rezi vinske trte, katero je opravil madžarski vinski vitez, dr. Palfi Deneš, so se sicer zbrali viteški prijatelji z obeh strani meje, iz Madžarske, pod vodstvom dr. Deneša, in iz Slovenije, pripadniki Pomurskega omizja Slovenskega reda vitezov pod vodstvom konzula Zlatka Boraka, zraven pa še nekateri ljubitelji vina, ki se hkrati zanimajo tudi za ohranjanje tradicije vinogradnikov, h kateri sodi tudi Vincencijeva rez, namenjena tej žlahtni rastlini, katera daje sladko vince.
Še pred rezom je trte v Cukovem vinogradu in tudi v okolici blagoslovil župnik iz madžarskega kraja Tornyiszentmiklós, ki je tudi narezal klobase in špeh (slanino), kot je nekoč bil običaj, daso si vinogradniki, ki so obrezovali trte, b žep dali malico. Hkrati je vinogradnikom iz obeh sosednjih držav zaželel dobro letino. Dejal je tudi, da morajo ob skrbi za dobro rez in druga opravila v vinogradu, ob tem tu in tam zmoliti očenaš in letina bo boljša… „Na dan sv. Vincenca, je po starem kmečkem verovanju, prehajamo v drugo polovico zime. Takrat je kmet pogledal, koliko ima še krme »na štali«, da bo lahko živina preživela. Vinogradnik pa je šel v vinograd in iz trsa odrezal rozgo, ter jo dal na toplo, da je pognala poganjke. Po poganjkih je vinogradnik ugotavljal, kašna bo tisto leto vinska letina, po količini pridelanega grozdja“, je razložil konzul pomurskega omizja slovenskih vitezov Zlatko Borak, ki je dodal še rek, ki menda popolnoma drži: „Če na Vincencijevo trto sonce greje, potem se v jeseni ob dobrem pridelku vinogradnik zadovoljno smeje“.
Strokovni in praktični prikaz rezi vinske trte nam predstavil strokovnjak za rez, sicer nekdanji dolgoletni direktor Radgonskih goric, tudi sam vinogradnik in vinski vitez Franc Škrobar: „Vem, da vsi, ki ste tukaj in imate zasajeno vinsko trto, obvladate rez, pa vendar je potrebno posebej strokovno obrezati mlado in starejšo trto“, je dejal Škrobar, ki je dodal, kako v vinogradu zaužite domače klobase, hkrati ponazarjajo čas kolin, kot še en domači praznik podeželskih ljudi na severovzhodu države. On tem je eden najstarejših slovenskih vinskih vitezov dodal kako je „rez prvo in najpomembnejše opravilo v vinogradu in če to opravimo kot je potrebno, potem bo tudi jesen bogata, kleti pa polne kakovostne kapljice“. Tudi splošno mnenje prisotnih vinskih vitezov in drugih poznavalcev vina, je bilo vinski letnik v največji meri odvisen od kakovostne rezi. V pojasnilu pomena zimske rezi v vinogradu nam je Škrobar tudi povedal, da treba biti posebno pozoren na zdravje trte, na rast trte, torej na njeno življenjsko kondicijo in seveda tudi na to, da dosežemo čim večjo kakovost in da ne gremo v preveliko rodnost. „Obrezati trto ni popolnoma preprosto, to je zahtevno opravilo, ki ga ni dobro prepustiti vsakemu, saj lahko s tem naredimo veliko škode, zato pravi vinogradniki to delo najraje opravimo kar sami. Vincencovo je nekaka prelomnica, ko je ta prvi del zime mimo in se seveda dan daljša, in to so že prvi pogoji, ko se gre lahko v vinograd. In seveda tudi trta kot taka je zrela, dozorela in je pripravljena za obdelavo, da nekako, kot mi rečemo, spustimo kri vinogradu“, je še dejal Škrobar.
„Poslanstvo viteštva je, da nekako skušamo pomagati pri promociji slovenskih vin doma in v tujini, saj imamo vrhunska vina, nekaj pa morajo sami vinogradniki doprinest za promocijo svojih vin, ne pa čakat da bo nekdo drug prodajal njihova vina z dodano vrednostjo. Slovenski vinogradniki imamo odlična vina, samo jih ne znajo plasirat na trg po pravični ceni,“ nam je še povedal konzul Borak, ki je dodal, da na Vincencovo druženje slovenskih vin madžarskih vitezov in vinogradnikov, poteka eno leto v Sloveniji drugo leto pa na Madžarskem, Tako bo v letu 2026 pri sosedih.
Sicer pa, kot pri vseh vinogradniških opravilih, strokovnjaki, pa tudi vinogradniki sami, pri rezi prihajajo do vedno novih spoznanj, katera želijo v društvu prenesti na svoje člane. In zato tudi pripravljajo tovrstna srečanja ob godu sv. Vincenca, ko je treba, kot to veleva dolgoletna tradicija, obrezati prve trte v vinogradu. Poleg vinogradniške malice ob koncu rezi, pa je vse skupaj potrebno dobro zaliti, najprej malo na trto oziroma njeno korenino, ostalo pa v grlo. Sicer pa, če je verjeti starim pregovorom, se nam letos spet obeta obilna letina, tako da bodo trte spet bogato obrodile, čeprav ni bilo veliko sonca. Sv. Vinko je sicer eden od petih zapovedanih vinogradniških praznikov ob katerem je točno določen obred katerega se priporoča. Tudi, če je globok sneg ali pa pravo blato se moramo podati do trsa. Lastnik odreže nekaj rozg, ponavadi tri rozge s tremi poganjki, katere potem postavi nekje na okno v hiši. Ko rozge poženejo se ugiba kakšna bo kaj letina v vinogradu tisto leto. Obrezani trs se obredno poškropi-krsti s starim vinom ter se obesijo klobasice, ki simbolizirajo željo po plodnosti in dobro letino…
