Skip to content

Bakos.si

Svet SVZ Hrastovec: Mag. Andreja Raduha ni več direktorica!

Na potezi je politika, saj sklep sveta zavoda morata potrditi občinski svet občine Lenart in še minister Janez Cigler Kralj

V Socialnovarstvenem zavodu (SVZ) Hrastovec, kjer biva nekaj nad 600 oseb, s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju, že nekaj časa ni miru in sožitja. Pa ne zaradi stanovalcev, čeprav Zavod, ki je bil osnovan leta 1948, skrbi za institucionalno varstvo odraslih, med katerimi vsak potrebuje poseben pristop, saj gre za zelo ranljivo skupino ljudi, temveč očitno zaradi vodstvene strukture. SVZ Hrastovec ima v slovenskem prostoru poseben status, saj je najprej bil »zadnja postaja« v sistemu ali mreži skrbi za osebe s posebnimi potrebami, v zadnjih letih je tudi ustanova, ki ljudem omogoča nov začetek. Zavod je od leta 2001 razvil široko paleto podpornih sistemov za zagotavljanje kvalitetnih storitev tako na lokaciji Hrastovca, kot v lokalnih skupnostih. Stanovalci imajo možnost bivati v različnih bivalnih enotah od neodvisnih stanovanj do negovalnih domov. Pri nastanitvah se upoštevajo posameznikove potrebe, spretnosti in zmožnosti za samostojno življenje. Takšnih dislociranih enot je na severovzhodu države trenutno 12.

Sploh pa Zavod ima pomembno vlogo v slovenskem prostoru, saj s svojim inovativnim pristopom skrbi za širjenje možnosti stanovalcem. Z razvojem strokovnih metod in iskanja alternativnih možnosti za bivanje pa utrjuje svoj status v širšem strokovnem okolju…Žal pa, v primerjavi s stroko, ki je očitno uspešna, pa v SVZ Hrastovec nekaj šepa na področju vodenja zavoda, kajti predvsem zaposleni vodstvu očitajo, da prikazuje visoko vsoto za neporabljeno amortizacijo iz preteklih let, a da tega denarja na računu ni. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva v ZVS Hrastovec opozarjajo, da se pri nadzoru financ zatika, ker zavod vsako leto prikazuje veliko vsoto na postavki neporabljena amortizacija iz preteklih let, vendar pa da tega denarja na računu ni. Sindikalna zaupnica in predstavnica zaposlenih v svetu zavoda Leila Al Shammary pravi, da sta prav zato predstavnika delavcev zavrnila finančno poročilo zavoda za lani kot tudi načrt za letos.

Predstavnika zaposlenih sta se pri obeh sklepih vzdržala in kot razlog navajata poročilo finančne revizije, ki je bila izvedena med oktobrom 2020 in januarjem 2021, in nerealen načrt naložb za letos. Direktorica zavoda, mag. Andreja Raduha nima posebej dobrega mnenja o zastopanju zaposlenih v svetu zavoda, kajti trikrat so zavrnili finančno poročilo za lansko leto in proračun za letošnje, v zadnjih mesecih pa se je na sejah večkrat kresalo. In čeprav je ona sama, čeprav to ni v njeni domeni, sklicala konstitutivno sejo novega sveta, ker se je želela znebiti opozicije – treh članov sveta iz vrst delavcev, so zaposleni spet povedali svoje.

Čeprav na konstitutivno sejo ni povabila članov zaposlenih, torej svoje opozicije, je zaposlenim očitno dovolj šest let „eksperimentiranja z SVZ Hrastovec“, kar so povedali na ponovljenih volitvah, za predstavnike zaposlenih v svet zavoda. Predstavnica delavcev v svetu in predsednica sindikata Leila Al Shammary je na eni od sej Andreji Raduha očitala tudi vmešavanje v volitve delavcev. Toda, visoka kar 80 % volilna udeležba, od 470 zaposlenih v SVZ Hrastovec in njihovo zavedanje, da se na volitvah predstavnikov zaposlenih v Svet zavoda Hrastovec, odloča med sedanjo direktorico Andrejo Raduha in alternativo, strokovnim sodelavcem Aleksandrom Gunglom, je bilo jasno, da je glas za predstavnike sindikata, glas za spremembe. Oba omenjena sta se tudi na zadnjem razpisu potegovala za mesto direktorja, po vrsti zapletov (postopek še vedno ni rešen na sodišču, op.p) je mandat dobila Raduhova. Sedaj pa so zaposleni odločili, da jim je dovolj Raduhove. Sicer pa so se člani sveta na seji, ki se je začela pred tednom dni, s poročilom o delu in finančnem poslovanju zavoda za 2020, lahko le seznanili, saj je direktorica Andreja Raduha poročilo brez da bi ga svet potrdil že poslala na AJPES.

To je storila še preden je svetu pojasnila kje je, po mnenju nekaterih članov sveta, manjkajočih 1,3 milijona evrov. Prejšnji sestavi sveta in revizorki je bilo pojasnjeno, da so ta privarčevana sredstva neporabljene amortizacije, katera so namenjena za gradnjo enote v Lenartu, v zalogah. Potem, ko se je ugotovilo, da zalog ni, sedaj vodstvo trdi, da so ta sredstva skrita v odprtih terjatvah in da do njih pridejo, le če se zavod zapre in se poplačajo vsi računi in terjatve. Ali to pomeni, da bodo investicijo v enoto Lenart, lahko poravnali le če se zavod zapre. Torej, zapleta se tudi pri projektih za enoto v Lenartu. Svet zavoda je prvo idejno zasnovo enote potrdil že leta 2016, vendar do gradnje ni prišlo, saj je bila investicija predraga (več kot 5 milijonov €). Nato je direktorica podala svetu v potrditev nov cenejši projekt, katerega je svet potrdil. Za ta projekt se je nato izkazalo, da je energetsko preveč neučinkovit, za to do gradnje spet ni prišlo. Letos je direktorica, kar brez soglasja sveta zavoda, naročila že tretji projekt in pričela vse postopke za spremembo zazidalnega načrta občine, kjer je postopek v fazi javne razgrnitve in pridobitve gradbenega dovoljenja. Na seji so člani sveta ugotovili, da gradnja treh velikih objektov z notranjimi zaprtimi dvorišči ne sledi ciljem dezinstitualizacije in da že sedaj le pogojno zadostuje normativom, da je največ 12 oseb na varovani enoti, projekt pa predvideva dva krat po 12 oseb (24). Direktorica to zagovarja s tem, da bosta enoti v enem objektu fizično ločeni, ter da so se s takšnim projektom strinjale strokovne službe.

Strokovna vodja zavoda Tadeja Bohak je na seji zatrdila, da se nikoli ni strinjala s tem projektom, saj takšna varovana enota že sedaj ne ustreza niti trenutno veljavnemu standardu, trend v Evropi pa je še nižje število uporabnikov na varovanih enotah. Člani sveta se tako upravičeno sprašujejo, kateri kvazi strokovnjaki v zavodu so potem sodelovali pri pripravi takšnega projekta. Po ugotovitvah, da tudi tretji projekt ni v skladu z usmeritvijo zavoda, je direktorica predlagala, da se gre v izdelavo že 4. projekta. S tem se člani sveta več niso strinjali in skoraj soglasno z 11 glasovi za in s samo enim proti sprejeli sklep, da pa tu že gre za nevestno delo direktorice, kar povzroča nepotrebne stroške zavodu. Po zakonu je imela direktorica pravico, da pripravi svoj zagovor, v katerem bi morala pojasniti tudi kje so manjkajoča privarčevana sredstva. Zagovor bi lahko podala v nadaljevanju seje, v sredo 28.4. 2021. Ker tega ni storila se je zgodilo tisto, kar so mnogi napovedovali. Torej svet je v nadaljevanju seje direktorici izrekel nezaupnico.

Po koncu drugega dela seje sveta zavoda nam je predsednik sveta Kristjan Ploj razložil, kaj se je na seji dogajalo. „Od 13 članov sveta se je seje udeležilo 11, ki so po temeljiti in argumentirani razpravi, z desetimi glasovi, direktorici, mag. Andreji Raduha izglasovali nezaupnico. Po veljavni zakonodaji mora sedaj svoje mnenje podati občinski svet občine Lenart in nato še minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Šele po potrditvi s strani lokalne skupnosti in ministra pa stopi v veljavo sklep Sveta zavoda“, nam je povedal njegov predsednik Ploj. Kot je bilo za pričakovati, nadaljevanja seje sveta se ni udeležila direktorica Raduhova, ki naj bi bila v bolniškem staležu. „Imela je tudi možnost poslati pisni zagovor, ali pa poslati zagovornika, a tega ni izkoristila“, nam je povedal Kristjan Ploj, ki je tudi dodal, da je svet zavoda za vršilca dolžnosti direktorja, ki pa bo nastopil novo delovno mesto po potrditvi ministra za odpoved Raduhovi, imenovali strokovnega sodelavca v zavodu, Aleksandra Gungla. O morebitni kazenski odgovornosti direktorice na svetu tokrat niso govorili, Ploj pa nam je povedal, da bo potrebno opraviti revizijo poslovanja in šele nato bodo znani nadaljnji koraki.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: