Trenutno svetovno stanje v začetku aprila 2026 zaznamujejo najhujše geopolitične napetosti v zadnjih desetletjih. Soočamo se z večplastno krizo, ki združuje neposredne vojaške spopade na dveh ključnih frontah (Bližnji vzhod in Ukrajina) ter širšo gospodarsko in humanitarno nestabilnost. Predstavljam podatke in pregled trenutnega stanja in napovedi za prihodnost, zbrane z različnih pogledov strokovnjakov.
Bližnji vzhod na udaru – spopadi med ZDA/Izraelom in Iranom/Libanonom
Konec februarja 2026 se je situacija drastično zaostrila z operacijo »Epic Fury«, v kateri so sile ZDA in Izraela sprožile obsežne letalske napade na Iran. Cilji napadov so bili predvsem iranski jedrski objekti in balistični program. Smrt vrhovnega voditelja Alija Hameneja (28. februar 2026) je državo pahnila v notranjo nestabilnost, a hkrati utrdila radikalne elemente režima, ki so odgovorili z raketnimi napadi na ameriška oporišča v Zalivu. Hezbolah je v podporo Iranu močno okrepil napade na severni Izrael, kar je privedlo do obsežne izraelske kopenske in zračne operacije v Libanonu. Libanonska država je praktično ohromljena, civilno prebivalstvo pa ujeto med fronte. Iran je zagrozil s popolnim zaprtjem Hormuške ožine, kar je že ustavilo večino pomorskega prometa in povzročilo strm porast cen energentov. Po mesecu dni vojne ne kaže na končanje le-te, temveč prej zaostrovanje, kar bo tudi v nadaljevanju povzročalo zelo veliko energetsko in posledično gospodarsko krizo.
Vojna izčrpavanja v Ukrajini se nadaljuje
Vojna v Ukrajini je vstopila v peto leto (2022–2026) in ostaja v stanju krvavega zastoja z občasnimi premiki. Rusija trenutno nadzoruje približno 20 % ukrajinskega ozemlja. Čeprav so ruske sile v začetku leta 2026 dosegle manjše dobičke, ukrajinska vojska ohranja svoja oporišča in občasno izvaja protinapade, tudi na ruskem ozemlju (regiji Kursk in Belgorod). Po ocenah iz začetka leta 2026 skupno število žrtev (mrtvi in ranjeni) na obeh straneh presega 1,2 milijona, kar predstavlja humanitarno katastrofo brez primere v moderni Evropi. Rusi želijo vedno več, Ukrajinci pa ne dajo svojega ozemlja. Podpora Američanov je vedno manjša zaradi lastne vojne, ki jo izvajajo na Bližnjem Vzhodu, Evropska unija pa se »utaplja« v svojih težavah in predvsem neenotnosti.
Prihodnost so migracije, gospodarstvo in 3. svetovna vojna
Zaradi konfliktov v 2026 se pričakujejo rekordne številke razseljenih oseb. Če bi prišlo do popolne okupacije Ukrajine, bi Evropo lahko preplavilo dodatnih 10 milijonov beguncev. Trenutno jih je zunaj države že skoraj 7 milijonov. Vojna v Iranu in Libanonu pa prav tako odpira nove migracijske poti proti Evropi, ki so že zdaj pod velikim pritiskom. Zaradi notranjih pretresov (npr. Venezuela, morebiti tudi Kuba) se povečuje tudi število prosilcev za azil iz tega dela sveta.
Svetovno gospodarstvo je leta 2026 na robu nove recesije. Cene nafte in plina se nenehno dvigujejo. Zaradi blokade Hormuške ožine in sankcij so cene energentov nestanovitne, kar neposredno spodbuja visoko inflacijo. Razkol med Zahodom ter blokom Rusija–Kitajska–Iran drobi globalne oskrbovalne verige. Podjetja kot največje tveganje za leto 2026 navajajo prav geopolitično nestabilnost, te pa ni videti konca, temveč se še naprej širi.
Bojazni pred 3. svetovno vojno
Strah pred globalnim spopadom je dosegel vrhunec. Analitiki ocenjujejo verjetnost neposrednega kinetičnega spopada med velesilami (ZDA, Rusija, Kitajska) na približno 5–6 % (ohrabrujoče), medtem ko se strinjajo, da že živimo v t. i. »hibridni svetovni vojni«. Še vedno pa ostaja veliko jedrsko tveganje. Iztek pogodb o nadzoru oborožitve (kot je New START) in prehod na AI-vodene obrambne sisteme povečujeta nevarnost nenamerne eskalacije. Ankete v zahodnih državah kažejo, da skoraj polovica prebivalstva verjame, da je verjetna velika svetovna vojna v naslednjih petih letih verjetna. Situacija se spreminja iz ure v uro. Trenutno smo v fazi, kjer diplomacija na ravni ZN poskuša preprečiti popoln zlom v Hormuški ožini, kar bo ključno za stabilnost v prihodnjih mesecih leta 2026.
Svet na razpotju – Med kolapsom in novo ureditvijo
Trenutno globalno stanje leta 2026 ni le niz izoliranih konfliktov, temveč sistemski zlom povojne ureditve, ki smo jo poznali zadnjih osemdeset let. Sočasna eskalacija na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini je razkrila nemoč mednarodnih institucij, kot so Združeni narodi, in vrnila svet v dobo, kjer prevladuje surova vojaška moč nad diplomacijo.
Evropa in sosednje regije se morajo pripraviti na migracijske pritiske, ki ne bodo le posledica vojn, temveč tudi popolnega gospodarskega zloma napadenih držav. Humanitarna pomoč bo postala ključno orodje geopolitike. Era poceni energentov in neovirane globalizacije je končana. Države bodo prisiljene v hitro energetsko osamosvojitev in t. i. trgovanje le z zavezniki, kar bo dolgoročno ohranilo visoke stroške življenja. Čeprav se strah pred 3. svetovno vojno zdi upravičen, ostaja jedrsko zastraševanje (paradoksalno) edina zavora pred popolnim uničenjem. Ključno vprašanje ostaja, ali bodo velesile našle pot do »hladnega miru« ali pa bo naključna eskalacija sprožila nepopravljivo verižno reakcijo.
Svet leta 2026 stoji na robu prepada, a hkrati na pragu nove dobe. Ali bo ta doba temeljila na novem ravnovesju strahu ali na prenovljenem mednarodnem pravu, bo odvisno od tega, kako hitro bodo svetovni voditelji spoznali, da v globaliziranem svetu popolna zmaga ene strani pomeni skupen poraz vseh. Pot naprej bo zahtevala več kot le vojaško strategijo. Ta bo zahtevala vizijo sveta, ki zmore preživeti brez nenehne potrebe po sovražniku. (Zbral in uredil: Doc. dr. mag. Bojan Macuh)
