Najstarejša občanka občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah pravi, da jo je „bog pozabil“
Te dni je lep življenjski jubilej praznovala najstarejša občanka občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Rodila se je namreč prav na praznik apostolov Petra in Pavla, 29.6.1922, ob tokratnem jubileju so jo na domu, na Zgornjem Partinju, kjer živi z družino sina Branka, obiskali najbližji sorodniki, med drugimi: hčerka Berta z družino iz daljnega Stuttgarta, 96 – letna sestra Anica, nečaki in nečakinje, ob njej pa se je zbralo vseh šest pravnukov, kar se zgodi zelo redko, saj dva od njih živita v oddaljenem Stuttgartu.
Ob tej priložnosti sta najstarejšo občanko v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah obiskala in ji izrekla najlepše želje tudi župan Peter Škrlec in domači župnik Janko Görgner. Z obiskom sta jo počastili tudi predstavnici Društva upokojencev Sveti Jurij v Slov. goricah, Hermina Križovnik in Alenka Fekonja. Slavljenka je vse obiskovalce sprejela z dobro voljo in z njimi tudi zapela.
Pavlina sicer zmore še sama poskrbeti zase, se obleči, vsakodnevno pride iz sobe v kuhinjo, ob opori pa se sprehodi še okoli hiše. Ob lepih dnevih rada poseda na hišnem dvorišču. Slavljenka, ki je tokrat na troti upihnila 101 svečko, svojo starost preživlja letom primerno, včasih je polna energije in dobre volje, včasih pa naveličana od vsakodnevnih tegob, ki jih ji je prizadejalo dolgo življenje, tako se malo v šali, malo pa tudi zares potoži, »da je Bog pozabil nanjo«.
„Obdobje njenega rojstva je čas po končani prvi svetovni vojni, vsesplošnega pomanjkanja in strahu, brez radia in televizije, čas trdega dela na polju in lačnih viničarskih družin, zbranih ob molitvi pri družinski mizi,“ je življenje svoje babice na kratko opisala vnukinja Vida Ornik. Pavlina je sicer bila šesta od sedmih otrok viničarskih staršev Ivane in Franca Breznika, ki sta se leta 1926 z otroki z Malne preselila v svoj dom na Zgornjem Partinju. Med bratoma in sestrami je spletla posebne vezi, iz otroštva se spominja številnih dogodivščin, ki jih je bilo veliko povezanih s pešačenjem v šolo in nazaj. Njihovo otroštvo je nato zaznamoval začetek druge svetovne vojne, ko so se s sestrami s trebuhom za kruhom odpravile v Avstrijo. Čeprav jim ni bilo lahko, se obdobja pri družini v sosednji deželi rada spominja. Po vojni je spoznala Mihaela Kukovca, s katerim sta se leta 1949 poročila in si na domačiji na Zgornjem Partinju uredila dom. Moža je izgubila pred 39 leti. „Takšna je bila božja volja,“ je imela navado reči.
Veslo je bilo pri slavljenki Pavli na Zgornjem Partinju (Foto: Arhiv občine Sveti Jurij)