V Apačah so pripravili 9. trgatev potomke stare trte z Lenta in še treh lokalnih sort; Danilo Steyer uradno postal občinski viničar
Tudi letos, ko je grozdje po vsej državi hitro dozorelo in so se trgatve začele (in končale) približno tri tedne prej, je trgatev na skrajnjem severovzhodu države še vedno eden osrednjih domačih praznikov. Poleg trgatev v vinogradih, so priljubljene tudi različne VIP trgatve, ki potekajo v organizaciji različnih društev organizacij in tudi lokalnih skupnosti. Tako je tudi občina Apače, v sodelovanju z Društvom vinogradnikov Radgonsko – Kapelskih goric ter Evropskega in Slovenskega viteškega reda, pripravila tradicionalno 9. trgatev štirih trt, ki rastejo in delajo senco pred sedežem občinske uprave in kulturnega doma. In tudi tukaj se je potrdilo, da je letošnji vinski letnik na skrajnem severovzhodu države večinoma odličen, po kakovosti povsod, v veliki meri pa tudi količinsko.
Na svečani trgatvi štirih trt, karter so potrgali predvsem domači župan, dr. Andrej Steyer, številni vinski vitezi Slovenskega in Evropskega reda, ter domači vinogradniki, na čelu z lokalno vinsko kraljico Tajo Zupan, potomke stare trete z mariborskega Lenta, avtohtone Radgonske ranine, ter Steyerjevega dišečega traminca in chardonaya, pred sedežem občine Apače. Na štirih trtah so namreč natrgali skupaj: 135 (lani; 101,8) kg grozdja, od tega: žametna črnina – 77 (61 oekslov sladkorja); chardonnay – 36 (90), Traminec – 20 (88) in ranina – 12 (91) kilograma grozdja. Vse grozdje je bilo izjemne kakovosti, kar pomeni, da bo tudi vino odlično. Kot nam je povedal novi viničar Danilo Steryer, so iz natrganega grozdja takoj ročno stisnili dobrih 80 (lani: slabih 60, predlani rekordnih 100) litrov kapljice.
Letošnjo svečano trgatev je sicer pripravila Občina Apače, v sodelovanju z Društvom vinogradnikov Radgonsko – Kapelskih goric, ter Evropskim in Slovenskim viteškim redom, katerih je prišlo vsaj ducat. Na osrednjem apaškem trgu, pred kulturnim domom, šolo in sedežem občine, so kot rečeno poleg potomke žametne črnine, ki tam raste že od 22. aprila 2014, prva trgatev pa je potekala 14. septembra 2016, tudi “domači” trti, Steyerjev dišeči traminec in avtohtono Radgonsko ranino, ter še chardonay. Še pred uradno trgatvijo, je številne goste pozdravil domači župan, sicer gospodar trt, dr. Andrej Steyer. Poleg župana je prisotne pozdravila Vinska kraljica Radgonsko-Kapelskih goric, Taja Zupan, ter tudi Andrej Šajnovič, iz Evropskega, in Alojz Filipič iz Slovenskega viteškega reda, na koncu tudi novi uradni viničar Danilo Steyer, ki je prevzel certifikat, ter še predsednik Društva vinogradnikov Radgonsko – Kapelskih goric Milan Kolarič. Zanimivo apaško dogajanje s stiskanjem natrganega grozdja in pokušino vin iz Steyerjeve kleti, ter „Apačanca“ s predhodne trgatve, so popestrili z glasbo, osrednje dogajanje pa se je pozneje dogajalo na Posesti Steyer, kjer je vse prisotne gostil novi viničar s svojo družino.
Vmes smo prisluhnili Andreju Šajnoviču, drugemu legatu Evropskega reda vitezov vina, Legature za Pomurje, ki se spregovoril o vinskem viteštvu: Vinsko viteštvo neguje aktivno etiko duhovne, intelektualne, srčne odprtosti do soljudi in vina. Pristnost naših odnosov in zavedanje, da v viteštvu služimo dobremu, je porok za naš v viteštvu utemeljen odnos do sveta. Čeprav gre na videz za ozko redovno pravilo, gre v bistvu za univerzalno človeško držo kulturne in humanistične prakse v našem življenju. Kultura je namreč način življenj je, vinska kultura pa njen pomemben del. Vitezi vina smo dolžni sejati okrog sebe radost do življenja, pozivati ljudi k pokončnosti, z lastnim ravnanjem utrjevati vero v svoj prav in tvoj res, ter nikoli opustiti upanja. Vse to prehaja v nas iz vina, ki v potrtih prsih up budi, kar pa ne pomeni, da je to upanje beg v omamo od nalog, ki jih pred nas postavlja življenje, Vinski vitez v kelihu z vinom prepoznava navdih za svoja dejanja. Ta navdih prihaja iz bližine vsebine keliha, kajti vino je živ in prisoten sogovornik človeku. Nagovarja ga s svojo skrivnostno govorico.
Za doumevanje bistva vina, torej niso potrebna le poznavanja njegove barve, vonja, arome, organoleptično merljive harmonije in kemične analize, temveč je telo pomembna tudi naša osebna, notranja duhovna drža do tega pridelka. Ob vseh čutno zaznavnih elementih moramo znati v njem tudi uživati, z vso našo duševnostjo in duhovnostjo vred. Torej s tisto notranjo skrivnostjo, ki jo razvijamo kot posamezniki in ni primerljiva z ničemer, kar že poznamo. Vsako novo srečanje ob trti in vinu odkriva nova spoznanja…



