Štefan Šemen nasledil Janka Rožmana!

Pomurski čebelarji pregledali narejeno in izvolili novo vodstvo

V gostišču „Pri Antonu“ v Jamni je potekal letni občni zbor Čebelarske zveze društev Pomurja (ČZDP). Ki je letos bil tudi volilni. Med delegati vseh pomurskih čebelarskih društev, so bili prisotni tudi gostje, med njimi „gostitelj“ župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, in predsednik domačega društva Vlado Žinkovič, direktorica Javnega zavoda Krajinski park Goričko Stanka Dešnik, saj je omenjeni zavod podpisnik dogovora o sodelovanju z ČZDP in Pomurskim sejmom AGRA pri ohranjanju čebel in spodbujanju njim prijaznim aktivnostim…
Volilni zbor je bil zelo dobro obiskan, saj so manjkali zgolj trije delegati, volilni upravičenci. Po pregledu dela v minulem letu in mandatu, ki so ga ocenili za uspešno, je sledila podelitev nagrad Čebelarske zveze Slovenije in lokalnih nagrad poimenovanih po Petru Danjku (+ 23. april 1787, Črešnjevci pri Gornji Radgoni; † 22. februar 1873, Velika Nedelja), ki je avtor prve knjige o čebelarstvu napisane v slovenščini: Čelarstvo (pravzaprav v dajnčici Чelarstvo).
Delegati ČZDP so zatem izvolili novega predsednika, in sicer Štefana Šemena iz Lipe, ki je hkrati predsednik ČD Beltinci. Novi predsednik je predstavil program v 2020, kjer je med drugim predvidel formiranje pomurske blagovne znamke za med. Sledili so nagovori gostov ter druženje pri nedeljskem kosilu. Direktorica JZ KPG Stanka Dešnik je povabila novega predsednika ČZDP Šemna in predsednike društev v zavarovanem območju Krajinski park Goričko k sodelovanju na področju javnih predavanj in izobraževanja o ohranjanju biotske raznovrstnosti, cvetočih travnikov, k spoznavanju tujerodnih invazivnih vrst, ki škodujejo domačim florističnim sestojem, k delovnim akcijam in pomoči starejšim pri čiščenju bele omele iz sadnega drevja v travniških sadovnjakih in na vaških lipah, ki rastejo ob križih ter povabila tiste pridelovalce medu, ki še niso imetniki kolektivne blagovnem znamke Krajinski park Goričko, da se pridružijo. Vsekakor pa je skupna skrb vseh za vse vrste opraševalcev začevši z zagotavljanjem ugodnega stanja njihovih življenjskih prostorov. In ker se čebelarji poslavljajo z Naj medi!, se lahko naravovarstveniki s pozdravom Naj cveti! kot je dejala Dešnikova.

Sicer pa ČZDP sestavlja 24 Čebelarskih društev iz celega Pomurja in Društvo medene kraljice Slovenije. V Zvezi je približno 500 članic in članov.

Zanimivosti o čebelji družini

Čebela kot sama je nesposobna živeti samostojno, zato živi v čebelji družini. Ta je organizirana in deluje kot super organizem. Družbeni način življenja je zahteval specializacijo vlog v družini, kar je pripeljalo do razlik v zunanji in notranji zgradbi in funkciji posameznih organov in organizma čebele. Tako čebeljo družino sestavljajo ena matica , 60.000 čebel (na višku sezone) in nekaj tisoč trotov. Čebele potrebujejo za normalen razvoj med, cvetni prah, vodo, zrak in toploto. Da bi čebele preživele neugodna obdobja v letu si ustvarjajo tudi zalego medu in cvetnega prahu. Zato jih tudi človek vzreja. Čebele potrebujejo za življenje in razvoj veliko  medu in cvetnega prahu. Čebelja družina v enem letu porabi cca 70 kg medu in 20 –30 kg cvetnega prahu. Večina te hrane se porabi poleti, ko je razvoj najmočnejši. Če je leto neugodno, mora čebelar čebelam nujno priskočiti na pomoč s sladkorjem in nadomestki cvetnega prahu. Zaradi manjše porabe hrane se pozimi število čebel zmanjša na cca 10.000. Čebelja družina je pozimi brez trotov, ker jih jeseni čebele vržejo iz panjev.

MATICA
je mati vseh čebel in ima nalogo da zalega jajčeca. Iz oplojenih jajčec se razvijejo čebele delavke, iz neoplojenih pa troti. Matica se  razvije iz oplojenega jajčeca, kakor čebele delavke s to razliko, da je ona edina prava samica. Vzrok temu je hranjenje matice z matičnim mlečkom  ko je v fazi žerke.

Matica je dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa je do 30 mm, teža neoplojene matice je do 220 mg, oplojene pa do 325 mg. Največji del predstavlja trebuh, v kateremu sta dva izredno razvita jajčnika. Matica v 24 urah položi tudi do 2.000 jajčec, katere so težja kot pa ona sama. Da bi lahko polagala jajčeca se mora matica oploditi.  Matica po 5 –10 dneh od poleganja spolno dozori, nakar se odpravi na svadbeni let na območje kjer se nahajajo troti. Telo matice in feromoni, ki jih oddaja v zraku, vzbujajo pri trotih močno spolno slo. Za matico  leti veliko trotov z eno samo željo, da jo oplodijo. Matica  leti na svadbeni let večkrat in šele ko dobi potrebno količino sperme se vrača v panj , kjer nadaljuje  svoje poslanstvo  zaleganje jajčec.

Na začetku  čebelarske sezone  je število izleženih jajčec majhno, kajti čebele so v zimskem gnezdu, zunanje temperature pa so hladne. Zvišanje temperature , začetek vnosa nektarja in cvetnega prahu v panj sili čebeljo družino da pospeši svojo aktivnost. Čebele začnejo pospešeno hraniti matico, katera zalega vedno več jajčec. V eni aktivni sezoni zaleže matica cca 200.000 jajčec.  Število zaleženih jajčec je odvisno od moči čebelje družine, od letnega obdobja, vremenskih pogojev, količine meda  in cvetnega prahu, površine satja, kvalitete matice itd. Intenzivnost  zaleganja matice regulirajo čebele delavke. Te  hranijo matico in pripravljajo celice za polaganje jajčec. Zaleganje enega jajčeca traja 10 sekund. Čebelja družina ima samo eno matico. Čebele vzrejajo matice zaradi treh nagibov: ob rojenju –rojevi matičniki, pri preleganju –prelegalni matičniki in pri izgubi matice –zasilni matičniki. Matica živi celo do pet let, vendar  jih je v sodobnem čebelarstvu potrebno menjati  vsako drugo leto.

ČEBELE
so delavke v pravem pomenu besede. Izležejo se iz oplojenih jajčec kakor tudi matica. Žerke čebel prve tri dni dobivajo mleček, kateri se kvalitativno in kvantitativno razlikuje od mlečka s katerim se hranijo žerke matice. Po treh dneh  žerke čebel dobivajo zmes  medu, cvetnega prahu in vode, zaradi česar so organi za razmnoževanje čebel delavk zakrneli.

Teža čebele je okoli 100 mg, dolžina telesa pa je do 14 mm. Življenjska doba  čebel je odvisna od intenzivnost dela. V spomladanskem času in v prvi polovici poletja čebele veliko delajo, zato jim je življenjska doba samo 40 dni, medtem ko v drugi polovici leta intenzivnost dela upada, tako da tedaj živijo do 60 dni. Čebele vzgojene konec leta  pa žive celo do naslednje spomladi ko vzgajajo prvo zalego. Število čebel v družini je lahko celo do 70.000.

Čebele so se prilagodile tako, da lahko delajo naloge, katerih matica ne more . V panj prinašajo nektar, cvetni prah in vodo, izločajo vosek in gradijo satje, vzdržujejo primerno klimo v panju, negujejo zalego, čistijo panj, predelujejo nektar v med, ščitijo panj pred sovražniki in ko je potrebno staro matico zamenjajo z novo , ter ko je potrebno uničujejo trote. Čebela delavka ima daljši in bolj razvit rilček od matice in trota. Ta jim je nujno potreben za zbiranje nektarja in za hranjenje zalege.  Za zbiranje in prenašanje cvetnega prahu in propolisa ima čebela na zadnjem paru nog posebne koške. Pri zaščiti pred sovražniki uporablja želo. Razvite ima žleze za gradnjo satja in čutila vonja, okusa, tipa, sluha itd.Največjo korist čebelarstva  predstavlja opraševanje . Večina kmetijsko pomembnih rastlin potrebuje  za opraševanje čebele. Te letajo s cveta na cvet in nabirajo nektar –sladkorno raztopno, ki jo potrebujejo za hrano in na dlačicah svojega telesa prenašajo cvetni prah z ene na drugo rastlino. Če cvetni prah ne pride na pestiče, ne dozorijo ne semena ne sadeži. Sadjarski pridelek je še posebno odvisen od opraševanja čebel. Rastline oprašene z čebelami dajejo večji donos in boljšo kvaliteto plodov in semena. Čebele s svojim opraševanjem prispevajo k ohranjevanju in izboljšanju lastnosti teh rastlinskih vrst.

TROTI
so samci. Družine prično zrejati trote pozno pomladi. Število trotov v družini je odvisno od moči družine in  velikosti trotovskega satja. V običajni družini je na višku razvoja približno 1000 trotov. Troti v panju ne opravljajo posebnih del; grejejo zalego in so pomembni za normalno razpoloženje v družini. Pomembni so za selekcijo, saj prenašajo dedna lastnosti na potomce in sicer v prvi generaciji na matice in čebele, v drugi pa na trote. Po glavni ali jesenski paši čebele izženejo trote iz panjev, tako da družine preko zime nimajo trotov. Trot ima debelo telo, velika krila, okroglo glavo in dobro razvite oči. Dolžina trota znaša 17 mm, teža pa je okoli 200 mg, nima žela, a rilček  mu je zelo kratek. Troti živijo 60 dni. Iz panja izletijo po desetih dneh, ko postanejo spolno zreli.

Čebele lahko razdelimo na delo, ki ga opravljajo in sicer: