Le redki Slovenci in Slovenke poznajo prekmursko zgodbo o Marijinem prikazovanju
Nedaleč od Marijine božjepotne cerkve v Turnišču, na vrhu glave slovenske zemljevidne kure, leži prijazna vasica Radmožanci ali madžarsko Radamos, z nekaj več kot 200 dušami. Ta kraj v lendavski občini, zaznamuje poseben zgodovinski pečat s priljubljeno turistično romarskim območjem Črni log pri Radmožancih. Le dober kilometer skozi vas Radmožanci, namreč vodi pot v bližnji posebni hrastov gozdič, ki se imenuje Črni log. A ta gozd ne bi bil tako poseben, če ne bi med ljudmi zaokrožila zgodba o Marijinih prikazovanjih. Skozi to skromno vas pritličnih, opečnatih kmečkih hiš, kjer že stoletja sobivata dva naroda različnih jezikov, vendar iste vere. Po makadamski poti jo uberete dober kilometer iz vasi do nadvoza, prečkate prekmursko avtocesto in desno, čez dobrih sto metrov, uzrete napis »Marijino drevo«. Tu je na novo postavljen križev pot, ki vas s svojimi postajami vodi do skromne lesene kapelice Matere božje.
Domačini vedo povedati, da se je zgodba o Marijinih prikazovanjih v radmožanskem Črnem logu začela pred skoraj 76 leti, 15. junija 1947 pod drevesom na tem mestu zadremal od dela obnemogel vaščan – pastir. Zbudila ga je nenavadna sila in mu usmerila pogled v krošnjo, kjer je zagledal podobo žene, za katero je bil prepričan, da je sama Devica Marija. Od tedaj dalje se je tu dogajalo veliko stvari, tudi nepojasnjenih. Možakar Jozsef Füle, reven vdovec in oče petih otrok iz Radmožancev, je namreč pasel krave in razmišljal o svoji žalostni usodi, ko o je malo zadremal mu je neznana sila usmerila glavo proti vrhu hrasta, kjer je zagledal Brezmadežno Devico z rožnim vencem v roki. Poklical je ostale pastirje in jim povedal za prikazen. Novica o Marijinem prikazanju se je hitro razširila in so se ljudje začeli množično zbirati ob hrastu, ki so ga začeli imenovati kar Marijino drevo. Takratna politična oblast in cerkvena oblast takim zbiranjem in dogodkom ni bila naklonjena, zato je tudi Jozsef Füle, in še nekaj ljudi, pristalo v zaporu, mnoge so odpeljali na prisilno delo (okopavanja obcestnih jarkov ). Med ljudmi je krožila tudi legenda, kako bi naj ostareli videc na svoji zaporniški postelji čudežno našel zelo lep rožni venec.
Po pričevanju ljudi naj bi v Črnem logu imelo videnje ali doživelo čudeže nad dvesto ljudi, vendar o tem ni uradnih podatkov. Obstajajo legende o Gospe, odeto v belo, obdano z angelskim zborom, o čudežni ozdravitvi sedemletne deklice, o vojnem ujetniku, ki je hotel posekati hrast, a mu je roka ohromela za nekaj časa, zgodba fanta, ki je preživel pod Marijinem drevesom hladno zimsko noč brez posledic. Ljudem najbolj znano in najbližje dejstvo, da noben gozdni delavec, niti na ukaz, nikoli ni bil pripravljen posekati Marijinega drevesa. Kljub prepovedim so se ljudje začeli množično zbirati ob Marijinem drevesu, se v molitvi priporočati Božji Materi s kipci, podobicami, rožnimi venci in z drevesa odnašali skorjo, saj so ji pripisovali čudežno moč. Romarji se tudi danes radi zbirajo ob Marijinem drevesu v iskanju notranjega miru, tolažbe in mogoče tudi lastnih čudežev. (M.S)
Fotografije: Marjan Slavič